Po nepremičninskem davku še obdavčitev premičnin, kapitalskih naložb, depozitov?

"Presenečen sem nad višino stopnje. 1,45 odstotka kot davek na premoženje se mi zdi preveč," je predstavljena izhodišča nepremičninskega davka, ki prihaja kot del premoženjskega davka, za oddajo Spotlight Bloomberg Adrie TV komentiral davčni svetovalec iz družbe CMS Reich-Rohrwig Hainz Ivan Kranjec. Znano je, si država od obdavčitve nepremičnin, v katerih lastniki nimajo prijavljenega stalnega prebivališča in v njih dejansko ne prebivajo, obeta okoli 600 milijonov evrov težek izplen, ki bi ga prelila v višje neto plače, posledično pa naj bi se na trgu pojavilo tudi več stanovanj.

Kranjec meni, da se težav najemniškega trga ne smemo lotiti z davki: "Najprej bi morali urediti razmerja med najemniki in najemodajalci, urediti status najemodajalcev, da se bodo lažje odločali oddajati nepremičnine in jih ne bi bilo več strah oddajati nepremičnin."

Z davkom na nepremičnine je minister za finance Klemen Boštjančič napovedal tudi posebno olajšavo, ki bo zniževala davek na premoženje oziroma na stanovanjsko nepremičnino (izraz zajema stanovanja, hiše in stavbna zemljišča). In sicer, tisti, ki bodo oddajali nepremičnino v skladu s stanovanjskim zakonom, si bodo lahko znižali davek v višini 25 odstotkov prejetih najemnin v tistem letu, s čimer bo lahko davek na nepremičnino tudi v celoti izničen. Kjer torej danes ni, bi lahko najemodajalci zvišali najemnine do te mere, da bi dosegli ničlo ali pa bi ji prišli čim bliže, so pomislek izrazili nekateri.

Vlada s tem postavila minimalno najemnino?

Tudi Kranjec sam zastopa tiste s pomisleki, da utegne ta davek doprinesti k zvišanju najemnin, predvsem zaradi direktne korelacije med davkom na premoženje in najemninami: "Mislim, da vlada dejansko postavlja minimalno najemnino za določeno stanovanje glede na vrednost. Če trenutno trg ne dosega teh vrednosti, se zna zgoditi, da bodo najemnine v prihodnosti zrasle ravno na ta nivo, da se bo znesek davka izničil - da bodo najemodajalci prišli na nulo in jim ne bo treba plačati davka. S tem ko je vlada vezala stopnjo davka na splošno vrednost najemnine, je določila vrednost najemnine."

Nekateri poznavalci so ob prvih obrisih davka na stanovanjske nepremičnine napovedali, da se bodo začela množična preseljevanja in "selitve". Ob tem so na ministrstvu za finance izpostavili, da bo oseba morala tam tudi dejansko prebivati, kar sicer odpira vprašanje nadzora (kako ga bodo inšpekcijske službe izvajale in ali imajo dovolj kapacitet za izvajanje).

Glede zlorab je davčni svetovalec dejal, da bo vse odvisno od kriterijev: če bo kriterij samo stalno prebivališče, potem bo do prepisovanj prihajalo, če bo kriterij dejansko bivanje, bo tega manj. 

Kranjec pa glede tega potegne še en sklep: "Če prevladata oba kriterija - stalno prebivališče in dejansko bivanje -, se bodo tujci, ki imajo v lasti nepremičnine, davku lahko izognili samo tako, da bodo dejansko oddajali stanovanja."

Sogovornik v luči davka na premoženje izpostavil še eno zanimivost: "Mislim, da bi bilo pravičneje, če bi ob dejstvu, ali gre za prvo nepremično, upoštevali tudi kriterij kvadrature. Če je namen tega davka obdavčenje presežnega premoženja, je treba obdavčiti tudi prvo nepremičnino, če je prevelika ali ekscesno velika." Dodaja, da imamo tako že v trenutnem starem zakonu iz leta 1988, ko se kvadratura do 160 kvadratnih metrov ne upošteva, kar presega 160 kvadratnih metrov, pa se lahko obdavči - in podobni korektiv bi bilo pravično dodati predlaganemu zakonu, pravi.

Glede na to, da gre šele za izhodišča, Kranjec opozarja, da se vse še lahko spremeni: "Mogoče bo končna rešitev povsem drugačna od teh, ki jih imamo na mizi."

Se pa strinja z ekonomistom Mojmirjem Mrakom, da ideja tega zakona ni jasna: "Ali želimo obdavčiti nepremičnine, ali želimo obdavčiti premoženje, ali želimo obdavčiti presežno premoženje. Če je ideja obdavčiti premoženje, potem ni razloga, da ne obdavčimo premičnega premoženja, kapitalskih naložb, depozitov." Po njegovem mnenju tudi ni razloga, da ne obdavčimo tudi prve nepremičnine. "Če pa želimo obdavčiti presežno premoženje, je pa tukaj vprašanje, kje je tista zgornja meja, do katere je premoženje še 'dopustno' visoko in kaj je presežno. Tukaj ima pa politika škarje in platno v rokah," je jasen.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar