Tobačna industrija: Kako visoke trošarine in dobički hranijo črni trg v Sloveniji in regiji Adria

Potem ko so mehiške oblasti v spektakularni akciji zajele in ubile šefa narkokartela Jalisco Nova generacija (CJNG) Nemesia Oseguero Cervantesa z vzdevkom El Mencho, se je obenem razkrila silna razvejenost posla organiziranega kriminala. Ta sicer še naprej temelji na preprodaji nelegalnih drog, zlasti sintetičnih, toda poslovni model kartelov se je v zadnjih letih bistveno okrepil tudi na račun preprodaje tobačnih izdelkov.

Slovenija v tem pogledu ni izjema, kajti tihotapske poti se vijejo čez celotno regijo Adria, pri čemer naša država ni izvzeta. Medtem ko smo v preteklosti na ilegalno trgovino s cigaretami gledali kot na obrobni pojav, današnja slika razkriva visokotehnološko in logistično dovršeno industrijo v senci.

Vrednost nelegalne trgovine s tobačnimi izdelki je v letu 2024 dosegla razsežnosti, ki resno ogrožajo fiskalno stabilnost številnih evropskih držav, pri čemer se finančni učinki ne merijo le v milijardah izgubljenih proračunskih sredstev, temveč tudi v enormnih dobičkih organiziranega kriminala.

Po zadnjih podatkih družbe KPMG za leto 2024 je bilo v 38 evropskih državah pokajenih približno 52,2 milijarde nelegalnih cigaret, kar zajema desetino celotne porabe. Finančni udarec za državne blagajne je velik, če upoštevamo, da so ocenjene izgube iz naslova trošarin in davka na dodano vrednost narasle na približno 19,4 milijarde evrov, kar pomeni 16,4-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej.

K cvetočemu črnemu trgu z represivnimi ukrepi v skrbi za javno zdravje pogosto pripomorejo države same. Avstralija je s svojo agresivno davčno politiko ceno zavojčka cigaret potisnila do vrtoglavih 40 dolarjev, s čimer je nehote postala laboratorij za proučevanje stranskih učinkov prohibicije. Podobno je tudi v regiji Adria, kjer "kljub upadu porabe tobačnih izdelkov cene še naprej rastejo, predvsem zaradi regulacije, in sicer zaradi zvišanja trošarin in davkov, ki so pritiskali na končno ceno," ugotavlja analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković.

Kot poroča New York Times so visoke cene ustvarile cvetoč črni trg, ki zdaj obsega skoraj polovico celotne prodaje v državi, v ozadju pa se krešejo milijardni interesi organiziranega kriminala. Evropa s Slovenijo na čelu sicer še ni dosegla avstralskih ekstremov, a podatki za leto 2024 kažejo, da so se mehanizmi ilegalnega trga prilagodili in postali del evropskega ekonomskega vsakdana.

 

Cenovna neelastičnost in selitev ilegalne proizvodnje v Evropo

Analitik Blažeković ob tem opozarja na ključni paradoks sektorja: tobačne družbe kljub upadu prodaje klasičnih cigaret v zadnjem desetletju ohranjajo izjemno moč določanja cen. "Višje trošarine se preprosto prelijejo na končnega potrošnika, pri čemer tobačne družbe ostajajo finančno neoškodovane, saj njihove EBITDA marže dosegajo tudi do 49 odstotkov," ugotavlja. Ta cenovna neelastičnost pa je hkrati glavni magnet za organizirani kriminal. Ko cena legalnega izdelka naraste čez določeno psihološko mejo, se povpraševanje ne zmanjša sorazmerno, temveč se le prelije v sivo cono, kjer so marže za kriminalne združbe še bistveno višje.

Struktura črnega trga se korenito spreminja. Poročilo KPMG izpostavlja, da organizirane kriminalne združbe optimizirajo svoje vrednostne verige s selitvijo proizvodnje bližje končnim trgom v Zahodni Evropi. Namesto dolgih in tveganih poti iz Azije ali Belorusije so ilegalne tovarne zdaj znotraj meja Evropske unije, kar zmanjšuje logistična tveganja in stroške. Francija ostaja največje evropsko vozlišče za ilegalne cigarete z 38-odstotnim deležem na trgu, kar pomeni 18,7 milijarde pokajenih cigaret sumljivega izvora. Strategija kriminalcev vključuje tudi neposredno prodajo potrošnikom prek spletnih platform in družbenih omrežij, s čimer se povsem izognejo tradicionalnim nadzornim mehanizmom v maloprodaji.

Tudi v Sloveniji so bili v zadnjih letih odkriti nezakoniti proizvodni obrati, kar kaže, da nismo več le tranzitna postaja, temveč postajamo del aktivne proizvodne mreže. Kljub temu Slovenija ostaja ključno logistično vozlišče na balkanski poti, kar potrjujejo rekordni zasegi v letu 2025. Oktobra 2025 so hrvaški cariniki na mejnem prehodu Bregana izvedli enega največjih zasegov v zgodovini, ko so v kontejnerju, ki je bil deklariran za prevoz PVC-folije, odkrili skoraj 14 milijonov cigaret iz Združenih arabskih emiratov, namenjenih na slovenski trg in naprej v EU. Vrednost pošiljke je bila ocenjena na več kot 4 milijone evrov.

Analitik Blažeković ugotavlja, da se v regiji poraba cigaret na prebivalca zmanjšuje, kar je razvidno iz padca deleža tobačnih izdelkov v skupni inflaciji. Slovenija v tem pogledu prednjači z najmočnejšim trendom upada, saj se je delež izdatkov za tobak v skupni porabi znižal s 4 odstotkov v letu 2015 na predvidenih 3,3 odstotka v letu. Na drugi strani Srbija ostaja država z najvišjo porabo na prebivalca v regiji.

Podatki študije KPMG za leto 2024 kažejo, da je Slovenija ena redkih držav, kjer se je delež ilegalnega trga celo zmanjšal za 2,1 odstotne točke in zdaj znaša okoli 6 odstotkov celotne porabe, kar zajema 0,16 milijarde cigaret. Za primerjavo: v Črni gori ilegalni trg zajema 8 odstotkov, v Srbiji pa 3 odstotke vse porabe.

 

Industrija cilja na mlade

Vendar pa razmeroma nizek delež črnega trga v Sloveniji ne pomeni, da je dostopnost tobačnih izdelkov pod nadzorom. Nasprotno, zadnje ugotovitve Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo problematično stanje na področju dostopnosti tobaka mladim. Skriti nakupi, izvedeni konec leta 2025 in predstavljeni pred dnevi v sklopu Projekta skupnega ukrepanja na področju preprečevanja raka in drugih nenalezljivih bolezni (JAPreventNCD), so pokazali, da so trgovci prodajo mladoletnikom zavrnili le v 6 do 12 odstotkih primerov. Še bolj zaskrbljujoče je, da so prodajna mesta v neposredni bližini šol; v Ljubljani je najkrajša razdalja med osnovno šolo in trafiko zgolj 24 metrov.

Blažeković poudarja, da so mladi populacija, na katero stavijo tobačne družbe s svojo novo generacijo izdelkov. "Industrija se je transformirala; s pomočjo e-naprav, različnih okusov in zmanjševanja neprijetnega vonja so ustvarili povsem nov trg, kjer pričakujemo visoke stopnje rasti, medtem ko prodaja klasičnih cigaret stagnira."

To transformacijo potrjujejo tudi podatki KPMG o porabi segrevanega tobaka (ta se segreva neposredno v uparjalniku ali pa čez tobak potuje segret aerosol), ki se je v letu 2024 v izbranih evropskih državah povečala za 9,1 odstotka. Čeprav ilegalna trgovina v tem segmentu še ni dosegla razsežnosti klasičnih cigaret, pa se že pojavljajo prvi znaki ponaredkov, predvsem v Nemčiji in na Poljskem.

V Sloveniji je situacija specifična: medtem ko država s trošarinsko politiko poskuša omejiti porabo, ji pomanjkljiv nadzor v maloprodaji spodkopava prizadevanja. Če k temu prištejemo še dejstvo, da v regiji Adria velikani industrije tobaka, kot je British American Tobacco (BAT), še naprej izplačujejo visoke dividende, koeficient izplačila dividend (povprečni payout ratio) znaša 80 odstotkov, kar pomeni, da je tobak še vedno eden najbolj dobičkonosnih, a hkrati najbolj problematičnih sektorjev gospodarstva.