Mednarodni denarni sklad (IMF) je znižal napoved gospodarske rasti za letos in prihodnje leto ter opozoril, da je svetovno gospodarstvo na robu recesije.
Rast svetovne ekonomije se bo letos upočasnila na 3,2 odstotka, medtem ko je bila aprila ocenjena na 3,6 odstotka, je IMF zapisal v posodobljeni napovedi World Economic Outlook, objavljeni v torek.
Vrsta dvigov obrestnih mer centralnih bank po svetu, ki skušajo tako zajeziti inflacijo, naj bi se poznala prihodnje leto, ko naj bi se gospodarska rast upočasnila na 2,9 odstotka. In čeprav IMF še vedno napoveduje rast, to gotovo ne bo pregnalo bojazni o dramatičnem upočasnjevanju gospodarske rasti ali celo krčenju večjih gospodarstev, predvsem ker vse višje cene najedajo plače, prihranke in dobičke.
Preberi še
Roubini: Čaka nas huda recesija z visokimi dolgovi razvitih držav
'Tokrat gremo v recesijo z zaostrovanjem denarne politike. Nimamo fiskalnega prostora,' je kritičen Roubini.
25.07.2022
Lagarde: Ocenili smo, da je primerno narediti večji prvi korak
'Svet ECB je danes sprejel nadaljnje ključne korake, da se bo inflacija srednjeročno vrnila na ciljna dva odstotka,' pravi Lagarde.
21.07.2022
"Obeti so se znatno poslabšali od aprila in svet bo kmalu na robu recesije, samo dve leti po zadnji," je zapisal glavni ekonomist ustanove s sedežem v Washingtonu Pierre-Olivier Gourinchas.
Tveganja se uresničujejo
Potrošniške cene vztrajno naraščajo precej hitreje od pričakovanj. IMF napoveduje še višjo inflacijo zaradi naraščajočih cen hrane in energentov ob hkratnih neravnovesjih ponudbe in povpraševanja. Svetovna inflacija naj bi bila po novem 8,3-odstotna, kar bi bil največji skok po letu 1996. V aprilu so napovedovali 7,4-odstotno inflacijo.
Tveganja, ki so jih izpostavili v aprilski napovedi, se zdaj uresničujejo, so zapisali pri IMF. Gre predvsem za posledice vojne v Ukrajini in vse ostrejših sankcij proti Rusiji, izrazitejšo upočasnitev kitajskega gospodarstva, nove izbruhe covida-19 ter val inflacije, ki centralne banke sili k zviševanju obrestnih mer.
V novem poročilu IMF poudarja možnost ustavitve dobave zemeljskega plina iz Rusije, še bolj vztrajno naraščanje potrošniških cen in zaostrovanje stanovanjske krize na Kitajskem.
Upočasnitev rasti v ZDA in na Kitajskem
Med večjimi ekonomijami je IMF znatno oklestil napoved rasti za ZDA, in sicer za kar 1,4 odstotne točke, na 2,3 odstotka, najbolj zaradi krčenja ekonomije v začetku leta, vse nižje kupne moči gospodinjstev in zaostrene denarne politike.
IMF je za 1,1 odstotne točke znižal napoved gospodarske rasti za Kitajsko na 3,3 odstotka. Kitajska se sooča s krizo na trgu nepremičnin in z omejitvami za zajezitev covida-19, kar še dodatno vpliva na gospodarsko aktivnost in se prek motenj v dobavnih verigah preliva tudi v druge dele sveta.
Zajezitev inflacije z zaostrovanjem denarne politike bi morala biti prednostna naloga za vse odločevalce, menijo pri IMF.
"To bo vsekakor povzročilo realne ekonomske stroške, vendar bi zamuda te probleme le še povečala," menijo pri Mednarodnem denarnem skladu.
Gora dolgov
Države v razvoju so si nakopale goro dolgov, višanje stroškov zadolževanja in upadanje valut v primerjavi z ameriškim dolarjem pa za te države pomeni precej višje stroške odplačevanja dolgov.
Svetovna banka ocenjuje, da kar 60 odstotkov 75 najbolj revnih držav sveta tvega težave pri odplačevanju dolgov; trend zajema tudi države z nekoliko višjimi povprečnimi dohodki.
Kot opozarja IMF, so tveganja v prihodnje zelo velika in "morebitni novi pretresi v svetovnem gospodarstvu bodo zadeve le še poslabšali".