Rudnik in termoelektrarna Ugljevik iz srbskega dela Bosne in Hercegovine (BiH) mora Elektrogospodarstvu Slovenije, ki je pravni predhodnik Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), zaradi nedobavljene elektrike od junija 2011 plačati 67 milijonov evrov, je odločilo arbitražno sodišče v Beogradu.
Gre za spor EGS-RI v zvezi z vlaganji v izgradnjo rudnika in termoelektrarne ter skupaj več kot pet teravatnih ur nedobavljene dolgovane električne energije ter nadomestilo iz naslova nedobavljene električne energije v obdobju od junija 2011 do decembra 2021 ter zamudnih obresti od 1. 1. 2022 do dneva plačila, so pojasnili na HSE. Odločbo arbitražnega tribunala je generalni direktor HSE Tomaž Štokelj opisal kot izjemen uspeh.
Drugi uspeh na mednarodnem sodnem parketu
''Gre za še en velik korak v postopkih zoper tuje subjekte pred tujimi forumi, na katerega smo lahko upravičeno ponosni,'' je v izjavi za medije sporočil Uroš Podobnik, poslovni direktor HSE, ki je s pravno ekipo HSE usklajeval arbitražni postopek na slovenski strani. To je drugi uspeh HSE na mednarodnem sodnem parketu. HSE in TEŠ sta leta 2021 s skupino General Electric v korist TEŠ podpisala izvensodno poravnavo, skupaj vredno 261 milijonov evrov, so zapisali v HSE.
Preberi še
Spor z dolgo brado: HSE čaka na odločitev tribunala o višini škode v BiH
Holding Slovenske elektrarne (HSE) ima več kot tri desetletja po razpadu Jugoslavije še vedno odprtih več pravnih sporov.
07.05.2023
Kako je skupina HSE lani zaplavala v četrt milijarde evrov izgube?
Pod načrti so bili lani skoraj vsi kazalniki poslovanja in financiranja skupine HSE.
12.07.2023
HSE bo državi jutri vrnil prvih 100 milijonov evrov
SDH je lani v HSE vložil 492 milijonov evrov za njegovo dokapitalizacijo.
06.06.2023
Država od HSE zahteva vračilo 200 milijonov
Gre za 200 milijonov evrov od skupno 492 milijonov evrov, kolikor je stala dokapitalizacija HSE.
06.03.2023
Novico je včeraj za RTVBN potrdil minister za energetiko in rudarstvo Republike Srbske Petar Đokić. "Postopek v Beogradu je zaključen z obveznostjo Rudnika in termoelektrarne Ugljevik, da pošilja Elektrogospodarstvu Slovenije tretjino svoje električne energije po tržnih cenah. V nadaljevanju je bila določena tudi odškodnina v višini 67 milijonov evrov. To je zdaj pravni položaj in ničesar ne moremo narediti. To je zaključen postopek," je v članku za omenjeni medij z naslovom Ali je to konec za Rudnik in termoelektrarno Ugljevik povedal minister Đokić.
Minister Đokić je po poročanju bosanske redakcije Bloomberg Adria v skupščini Republike Srbske povedal, da je arbitražno sodišče slovenski strani priznalo veliko nižji znesek od zahtevanega, kar je zelo dobro za Republiko Srbsko. "Sedaj se analizira možnost rešitve in išče način izvršitve razsodbe, o čemer bo govora v naslednjih dneh," je povedal minister.
Zgodba sega v čase nekdanje Jugoslavije
Na vprašanje, kako bo podjetje zmoglo plačati tako visok znesek, je minister odgovoril, da se bo v to zdaj moralo vključiti elektrogospodarstvo Republike Srbske.
Kot smo poročali, je jedro spora vlaganje Elektrogospodarstva Slovenije, katerega pravna naslednica je HSE, v BiH v času nekdanje skupne države, natančneje v letu 1981. Elektrogospodarstvo Slovenije je sofinanciralo gradnjo termoelektrarne Ugljevik na severovzhodu BiH. Od gradnje leta 1985 je Slovenija nekaj let v zameno za finančni vložek, kot je bilo dogovorjeno, dobivala tretjino proizvedene elektrike, po začetku vojne pa se je dobave ustavila.
Drugi odškodninski zahtevek že presegel milijardo evrov
Holding Slovenske elektrarne (HSE) je zato sprožili dva arbitražna postopka. Prvi postopek je bil sprožen pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID), pri čemer ima center sedež v Washingtonu, arbitražne obravnave pa so potekale v Haagu na Nizozemskem, so pojasnili za Bloomberg Adria. V tem postopku HSE zahteva 758 milijonov evrov od BiH. Skupaj z zamudnimi obrestmi naj bi znesek že presegel milijardo evrov.
Drugi postopek pa je potekal pred ad hoc vzpostavljenim arbitražnim tribunalom v Beogradu v Srbiji in se je zdaj z določitvijo odškodnine končal. V HSE naj bi si po neuradnih informacijah Dnevnika prizadevali, da bi dosojeno odškodnino dobili vrnjeno v naravi, bodisi v obliki lastniškega deleža v Ugljeviku bodisi v obliki električne energije iz elektroenergetskega sistema BiH.
* Dopolnjeno z izjavo ministra Petra Đokiča iz članka bosanskega uredništva Bloomberg Adria ter z odzivom HSE.