.webp){kind=icon}
Cene blaga in storitev za osebno porabo, merjene z indeksom cen življenjskih potrebščin, so bile pri naših južnih sosedih v decembru 2022 glede na november v povprečju nižje za 0,3 odstotka. Cene so na letni ravni višje za 13,1 odstotka, je objavil državni statistični urad (DZS). To je prvi upad inflacije po juniju 2021.
Takrat je inflacija znašala dva odstotka, mesec pred tem, torej maja 2021, pa 2,1 odstotka. Od takrat do decembra 2022 je inflacija neustavljivo rasla. Novembra je tako znašala 13,5 odstotka, oktobra pa 13,2 odstotka.
Na letni ravni so se cene življenjskih potrebščin v povprečju najbolj zvišale v skupinah hrana in brezalkoholne pijače, in sicer za 19 odstotkov, ter restavracije in hoteli, za 17,1 odstotka. Cene pohištva, opreme za dom in običajnega vzdrževanja gospodinjstva so se podražile za 16,1 odstotka. Največji prispevek k stopnji rasti letnega indeksa je tako dosegla skupina hrana in brezalkoholne pijače (4,93 odstotne točke).
Tudi na mesečni ravni so se v povprečju najbolj, za 1,2 odstotka, zvišale cene hrane in brezalkoholnih pijač. Na drugi strani pa so rast cen ublažile predvsem pocenitve prevoza, kjer so cene nižje za štiri odstotke (predvsem zaradi znižanih cen goriva za osebni prevoz).
Med hrvaško in slovensko inflacijo 0,9 odstotne točke razlike
Indeks rasti cen, merjen s harmoniziranim indeksom, ki je primerljiv z evropskimi državami, je decembra 2022 pokazal 0,1-odstotno rast cen na mesečni ravni. V primerjavi z decembrom 2021 je bila rast cen 12,7-odstotna. Pri nas je decembra inflacija po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin znašala 10,8 odstotka, kar predstavlja 0,1-odstotno mesečno rast. Po ocenah analitikov Bloomberg Adria to predstavlja vrh inflacije – od tu naprej naj bi se postopoma umirila.
Decembra 2022 se je rast cen v evroobmočju nekoliko ohladila, saj je bila inflacija 9,2-odstotna oziroma 0,9 odstotne točke nižja kot novembra, kažejo prve ocene evropskega statističnega urada (Eurostat). To je tudi zadnji mesec, ko v evrsko inflacijo niso bili vključeni hrvaški podatki o rasti cen. "Hrvaška bo zaradi vstopa v evroobmočje s 1. januarjem 2023 vplivala na inflacijo v evroobmočju," so potrdili tudi na Eurostatu. Države imajo različno velik vpliv na indeks cen v evroobmočju, merjen je namreč z utežmi.
"Natančna utež Hrvaške v evroobmočju bo izračunana in objavljena, ko bomo prihodnji mesec objavili nove uteži za leto 2023, saj nam morajo države te podatke še poslati," pojasnjujejo na evropskem statističnem uradu. Kljub temu dodajajo, da bo utež Hrvaške znašala manj kot odstotek celotne Evropske unije (EU), zato verjetno ne bo imela velikega vpliva na podatke evroobmočja.
