Oprostite, ampak LinkedIn je zdaj kul

Vsa največja družbena omrežja imajo svoje ciljno občinstvo. Na Twitterju se prepirajo neznanci. Na Instagramu lahko razkazujete najboljše od svojih 500 selfijev. Na Facebooku o znancu s faksa izveste več, kot bi si želeli vedeti. LinkedIn pa je namenjen temu, da obvezno posodobite poklicni profil, ko iščete delo, potem pa nenehno prejemate obvestila s pozivi, da nekomu čestitate ob "obletnici nove zaposlitve". 

Vsaj tako je bilo do zdaj. Medtem ko druga omrežja stagnirajo, spreminjajo algoritme ali celo pogorijo, LinkedIn postaja prostor, kjer se ljudje čisto zares želijo družiti in deliti svoje misli. Morda je celo kul. 

LinkedIn, ki ga je Microsoft leta 2016 kupil za 26,2 milijarde dolarjev, ne poroča o številu dnevnih ali mesečnih uporabnikov, kar je običajno merilo uspešnosti družbenih omrežij. Kljub temu v podjetju pravijo, da so spomladi uporabniki na tem omrežju delili 41 odstotkov več vsebine kot v enakem obdobju leta 2021. Tolikšna rast je nenavadna za družbe, ki poslujejo že 20 let, in je posledica turbulence, v kateri so se znašla druga družbena omrežja. 

"Druge platforme so spreminjale algoritme ali pravila delovanja," pojasnjuje Selena Rezvani, vplivnica z več kot sto tisoč naročniki na LinkedInu. Na svojem profilu pa ponuja nasvete o tem, kako biti bolj samozavesten. Denimo omrežje X, novo ime Elona Muska za Twitter, postaja spletno mesto za tiste, ki objavljajo meme ali plačajo osem dolarjev na mesec za naročnino. Družbeni omrežji Instagram in Facebook podjetja Meta Platforms pa sta zaradi zaskrbljenosti, da ju bo prehitel TikTok, vse moči usmerili v kratke videoposnetke uporabnikov (reels), v katerih oglašujejo vse od prenove kuhinj do vaj v fitnesu. 

Bloomberg

Uporabnikom družbenih medijev, ki želijo objavljati zdaj že staromodne samopromocijske fotografije, je tako ostal le še LinkedIn. "Na Instagramu ali TikToku se stvari spreminjajo precej hitreje, zato tisto, kar je delovalo pred več kot letom ali še celo pred šestimi meseci in je pritegnilo pozornost, danes ni več zanimivo," pravi Rezvani. "Na LinkedInu je manj sprememb."

Zaradi novosti se zato pojavljajo vprašanja: Ali res moram? "Obupani uporabniki družbenih medijev se zdaj zbirajo na najbolj nenavadnih mestih," je v svojem e-pismu Embedded zapisala Kate Lindsay, poznavalka digitalne kulture. Ko so uporabniki začeli zapuščati X, je navedla Lindsay, niso bili prepričani, ali naj uporabljajo Bluesky, Mastodon, Threads ali katero drugo spletno platformo, katerih cilj je na novo osmisliti družbena omrežja. "Če vidite, da nekaj objavim na LinkedInu ... se brigajte zase," je dodala.

LinkedIn se zaradi povezanosti s poslom manj korenito spreminja. Študenti in sveži diplomanti uporabljajo LinkedIn za iskanje zaposlitve, nimajo pa veliko razlogov za uporabo X, ki ga povezujejo z jezo in političnim kaosom. Tisti, ki so še vedno dejavni na X, pa opažajo, kako nenavadno je na LinkedInu videti počitniške fotografije in čustvene zgodbe s prisrčno omembo česa, povezanega z delom – vse za krepitev vtisa dobrega zaposlenega. Denimo možnosti dela od doma oziroma od koder koli. Če bi objavo morda videl šef. 

Medtem pa pripadniki generacije, ki je odraščala z objavljanjem podrobnosti iz svojega življenja na Instagramu, Twitterju in Facebooku ter je svojo identiteto gradila z objavami o svojih koncih tedna in nočnih izhodih, vidijo prednosti v tem, da drug drugemu pošljejo čestitko ob obletnici v službi. Sčasoma so spoznali, da objave na družbenih omrežjih ne odsevajo le njihove osebnosti, temveč gre tudi za njihovo osebno znamko. 

Depositphotos

Resne in dolge objave na LinkedInu so bile nekoč zasmehovane kot nerodne, kot izraz avtorjevega poklicnega obupa – tako je bilo tudi leta 2017 v obdobju broetryja. Gre za slog pisanja, pri katerem je vsak stavek zapisan v novi vrstici, po večini pa so ga uporabljali samooklicani guruji in svetovalci o osebni rasti. Zdaj se zdi poskus, da bi postali tako imenovani thinkfluencer, del strategije in vsaj obrobno družbeno sprejemljiv. 

LinkedInova ekipa za razvoj produkta spodbuja ta novi trend. V zadnjih letih so tako za vse ambiciozne karieriste dodali orodja za ustvarjanje e-pisem, podkastov ter video- in avdiozapisov, pri tem pa se zanašajo na program za vplivneže, ki se je začel leta 2011 ozaveščati direktorje podjetij o pomembnosti objavljanja kariernih uspehov. 

V nasprotju z Instagramom in Facebookom LinkedIn svojega algoritma ne spremeni niti takrat, ko se pojavi nova konkurenca. "Vedno smo skeptični glede tega, kakšno medijsko obliko ljudje delijo na omrežju," pravi Dan Roth, glavni urednik spletnega mesta. Medtem ko se Meta in X distancirata od novičarskih medijev in omalovažujeta povezave do člankov, LinkedIn krepi partnerstvo z ustvarjalci vsebine in medijskimi založniki. V podjetju menijo, da uporabniki radi vidijo vsebino, ki temelji na znanju, posledica tega pa je, da so tudi bolj zadovoljni; v junijski anketi je 80 odstotkov manj uporabnikov kot leto prej navedlo, da si želijo videti drugačne objave. 

Po Rothovih besedah ​​so se meje med zasebnim in poslovnim življenjem med pandemijo covida 19 zabrisale, zato so ljudje začeli bolj sproščeno objavljati kaj o svojem zasebnem življenju. Številni so svoje delo opravljali od doma in usklajevali obveznosti, kot je varstvo otrok. Ob pandemiji so zaposleni tudi spoznali, da potrebujejo svojo lastno poklicno identiteto, ki je ločena od delodajalcev. S tem pa si odprejo vrata za nove finančne priložnosti in druge možnosti postranskega zaslužka. 

Seleni Rezvani je uspeh omogočil, da je napisala knjižno uspešnico o samozavesti. Ko je pandemija ljudi spodbudila, da so zamenjali delovno mesto ali se odločili za popolnoma nov poklic, se je tudi redno objavljanje na družbenih omrežjih zdelo vse večja nuja. Podjetja, ki so slovela po stalnih zaposlitvah in visokih plačah, kot so Meta, Alphabet in Amazon, so pred kratkim odpustila na tisoče delavcev, tudi dolgoletne zaposlene in celo menedžerje. To je bil zanje dodaten razlog, da so se vrnili na LinkedIn in na svojem profilu označili #opentowork (iščem novo zaposlitev). 

Javno deljenje osebnih stvari se z drugih družbenih omrežij umika. Metin strah pred TikTokom ni spremenil le vrste vsebine, ki ji algoritem daje prednost – to je kratek videoposnetek – spremenile so se tudi prioritete za njen glavni vir, interesi so zdaj pred prijatelji. Osebne objave so premaknili v tako imenovane polzasebne prostore, kot so zgodbe (stories) – objave, ki izginejo v 24 urah – ali v neposredna sporočila ožjim prijateljem. 

Medtem je X postal popolnoma nepredvidljiv. Podjetje namreč spreminja pravila na podlagi kapric novega lastnika. Musk je v nekem trenutku algoritem spremenil tako, da bi bile njegove lastne objave bolj priljubljene; drugič je svoje uporabnike, ki za uporabo omrežja ne plačujejo, omejil na samo 600 objav na dan. Modra značka, ki je na Twitterju nekoč pomenila potrditev uveljavljene javne osebnosti, zdaj pomeni le, da se je uporabnik strinjal s plačilom osmih dolarjev na mesec. 

LinkedInov poslovni model temelji na prodaji naročnin agencijam in zaposlovalcem, ki iščejo partnerje ali kandidate za zaposlitev. To mu daje možnost, da se ne spreminja tako hitro, saj se mu ni treba zanašati na nenehno pozornost, ki pomaga do zaslužka omrežjem, podprtim z oglasi. Zdi se, da model deluje: prihodki družbe so se v Microsoftovem zadnjem poslovnem letu povečali na 15 milijard dolarjev; to je bilo skoraj trikrat več kot pet let prej. 

LinkedInova prednost je neskončen tok napol prilagojenih neposrednih sporočil navdušenih neznancev, ki iščejo novo poklicno priložnost. Takšna odkrita samopromocija je morda boljša od pozerstva, značilnega za Instagram, kjer naj bi bile do popolnosti urejene objave videti preprosto in pristno. In večina ljudi bi gotovo raje videla nekoliko več korporativne mehkobe kot sovraštvo, rasizem in nadlegovanje, ki ga je na omrežju X vse več, odkar je Musk omilil pravila o vsebini – glavni razlog, ki ga ljudje navajajo za umik z omrežja.  

POD ČRTO Ljudje, razočarani nad spremembami na drugih družbenih omrežjih, se presenetljivo selijo na Microsoftovo platformo za poslovno samopromocijo.

Besedilo uredila Joshua Brustein in Mark Milian – Bloomberg Businessweek.

Prevedla Pia Bedene – Bloomberg Adria. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar