Regionalni milijonarji vlagajo v baterijske hranilnike

V začetku tega leta je izvršni direktor Tesle Elon Musk, eden najbogatejših ljudi na svetu, napovedal, da bo rast dejavnosti shranjevanja energije v podjetju letos prehitela osnovno avtomobilsko dejavnost. Gre za uresničitev drzne napovedi, ki jo je javno oznanil pred leti, k temu pa je pripomogel tudi upad povpraševanja po električnih vozilih.

Tesla gradi gigatovarne za proizvodnjo litij-ionskih baterij za električna vozila in išče rešitve za shranjevanje energije, Musk pa že vrsto let napoveduje ogromno povečanje globalne uporabe hranilnikov energije zaradi vse večjega deleža obnovljivih virov energije. Poleg tega je shranjevanje energije pomembno tudi zaradi elektrifikacije prometa.

Toda litij-ionske baterije, ki jih izdelujejo, imajo omejitve. Hitreje ko se polnijo in nato praznijo, bolj izgubljajo zmogljivost, sčasoma jih je treba zamenjati, občasno pa lahko celo eksplodirajo ali zagorijo. Nasprotno pa baterije železo-zrak zdržijo nedoločen čas, saj delujejo po postopku oksidacije železa z uporabo zraka.

V njihov razvoj verjame deveti najbogatejši človek na svetu Bill Gates, ki med drugim prek investicijskega podjetja Breakthrough Energy Ventures vlaga v podjetji ESS in Form Energy. Proizvajalca baterij železo-zrak ESS so s finančno injekcijo spodbudili tudi drugi milijarderji: Jeff Bezos, Michael Bloomberg, Richard Branson in Jack Ma.

Kaj pa Evropejci

Tovarne baterij so temeljnega pomena za evropsko lokalno dobavno verigo električnih vozil, ki bo konkurirala azijski prevladi. Zdaj o gradnji tovarne baterij za električne avtomobile v vzhodni Franciji razmišlja tudi evropski milijarder Vincent Bollore. Odprtje načrtuje za leto 2030, gradnja pa naj bi stala dve milijardi evrov. Evropska baterijska panoga pospešeno raste, nameščena zmogljivost pa naj bi se do leta 2030 povečala za sedemkrat.

Smele načrte o evropskem središču proizvodnje baterij za električna vozila pa imajo tudi Madžari. To želijo izkoristiti slovenski avtomobilisti, zato so ustanovili madžarsko podjetje Andrada, ki bo na Madžarskem za 35 milijonov evrov zgradilo tovarno za reciklažo litij-ionskih baterij. Ena od ustanoviteljic Andrade, mežiška tovarna akumulatorskih baterij TAB, je novembra lani napovedala odprtje prve gigatovarne litij-ionskih baterij v Sloveniji.

Bloomberg

 

Rimac po stopinjah Elona Muska

Čeprav regija Adria pri zelenem prehodu oziroma predvsem pri elektrifikaciji zaostaja za preostankom stare celine, smo poiskali nekatere regijske milijonarje, ki se ukvarjajo z industrijo baterijskih hranilnikov.

Po poti Elona Muska stopa ustanovitelj in izvršni direktor skupine Rimac Mate Rimac, ki razvija visoko integriran baterijski sistem za shranjevanje energije SineStack. "Izdelek prinaša stroškovno učinkovitejšo rešitev z večjim številom ciklov polnjenja in praznjenja ter za približno 20 odstotkov večjo gostoto shranjevanja energije v primerjavi s trenutno razpoložljivimi sistemi," je v intervjuju za Bloomberg Adria povedala direktorica poslovnega razvoja pri Rimac Energy Karla Janeš Mesarić.

Ob prehajanju na vse več zelene energije je eden glavnih izzivov zagotoviti zadostne zmogljivosti za shranjevanje energije. "Glavni motiv za vstop skupine Rimac v ta poslovni segment je prepoznavanje potenciala tega trga in tehnoloških inovacij, ki so mogoče na področju shranjevanja energije," pravi Janeš Mesarić.

Čeprav točne višine investicije ni razkrila, poudarja, da je naložba precejšnja glede na veliko število inženirjev, ki sodelujejo pri projektu. Zbranih je bilo okoli sto strokovnjakov, tretjina prihaja iz Hrvaške in Velike Britanije. "Povpraševanje po stacionarnih baterijskih sistemih za shranjevanje energije je izjemno, trenutno smo osredotočeni na evropski trg," poudarja Janeš Mesarić.

Rimac Energy je s podjetjem ENNA Pavla Vujnovca sklenil strateško partnerstvo, ki vključuje izvedbo pilotnega projekta na Hrvaškem, načrtovanega za konec tega leta, in dodatnega pilotnega projekta v Nemčiji. ENNA bo izkoristila potencial proizvodnje obnovljive energije, medtem ko bo Rimac Energy odgovoren za shranjevanje in poznejšo dostavo te energije.

STA

 

Podjetje NGEN magnet za slovenske milijonarje

Eden pomembnejših stebrov evropske energetske preobrazbe želi biti tudi žirovniško podjetje NGEN, v katerem so zgradili novo integrirano platformo za spremljanje in upravljanje fleksibilnih porabnikov električne energije, proizvodnih enot in baterijskih hranilnikov. V prihodnjih letih želijo rešitev tržiti v vsaj desetih evropskih državah in upravljati več kot gigavat fleksibilnih virov.

Po ustanovitelju Romanu Bernardu je potencial v podjetju videl kriptomilijonar Damian Merlak, ki je v podjetje lastniško vstopil leta 2018. Leta 2022 je nato podjetje dokapitaliziral tudi največji trgovec z emisijskimi kuponi Boštjan Bandelj. Vsak od njih ima tretjinski lastniški delež, vsi trije so tudi uvrščeni na lestvico najbogatejših Slovencev, ki jo vsako leto pripravlja revija Finance Manager. Bandljevo premoženje je ocenjeno na 276 milijonov evrov, Merlakovo na 236 milijonov, Bernardovo pa na 44 milijonov evrov.

NGEN sodeluje s podjetjem Tesla in namešča njihove hranilnike. "Če hranilnika ne bi uporabljali, ima lahko življenjsko dobo tudi 30 let; odvisna je torej od uporabe. Ob normalni uporabi hranilnika (en cikel na dan) je garancija deset let brez stroškov, hranilnik pa naj bi imel še po desetih letih okoli 70 odstotkov zmogljivosti," je v intervjuju za Bloomberg Adria lani pojasnil Bernard. Doseči želi, da podjetje postane delniška družba.

MK Group/Nebojša Babić

 

MK Group povsod, a še ne pri baterijah

Čeprav je industrija baterijskih hranilnikov več kot očitno privlačna za milijonarje, pa še ni prepričala srbskega poslovneža Miodraga Kostića, ustanovitelja holdinga MK Group, ki deluje v številnih panogah, kot so kmetijstvo, bančništvo, turizem, tudi energetiki. Eno od podjetij holdinga, MK Energy, že skoraj desetletje velja za enega najpomembnejših proizvajalcev energije iz obnovljivih virov v regiji Adria.

Njihov portfelj trenutno obsega štiri delujoče vetrne elektrarne. Tri so postavili na ozemlju Vojvodine v partnerstvu z družbo Fintel Energija, četrta pa je zgrajena v partnerstvu z investicijskim skladom ALFI Renewables in je prva vetrna elektrarna v vzhodni Srbiji.

Do konca leta 2026 nameravajo vložiti več kot 900 milijonov evrov v projekte vetrne, sončne in biomasne energije. Ker veljajo za enega glavnih igralcev na trgu proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije, nas je zanimalo, ali razmišljajo o vstopu na trg baterijskih hranilnikov. Odgovora iz podjetja nismo prejeli.

S pomočjo Igorja Ilića – Bloomberg Adria

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar