Čarobni svet optičnih prevar in iluzij je tlakoval pot neverjetnemu poslovnemu uspehu hrvaškega Muzeja iluzij – deluje na 43 lokacijah po vsem svetu in ustvarja milijonske prihodke. Njegovi snovalci pa do konca leta 2026 nameravajo ustvariti mrežo sto muzejev. Ne, ne gre za iluzijo, to so načrti.
Pobegniti v svet iluzij. Zakaj ne? Tempo življenja je tak, da malo drugačen pogled na svet prinese odklop od vseh obveznosti. Iznajdljivim pa prinaša tudi poslovno idejo – kako prodati iluzijo. Ustvarite Muzej iluzij (in franšizo iz njega).
To sta storila soustanovitelja Tomislav Pamuković in Roko Živković, ki sta navdih za Muzej iluzij dobila pri gledanju z emmyjem nagrajene serije Brain Games na National Geographicu. Serija nas popelje na fascinantno potovanje skozi uganke, iluzije in skrivnosti človeškega uma.
Preberi še
Analiza BBA: McDonald's in KFC dominirata v regiji Adria
Franšize še posebej pogoste na področju prodaje hitre prehrane, tudi v regiji, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.
17.04.2023
To je soustanovitelja spodbudilo, da sta zaplula v podjetniške vode in dosegla enega najbolj nepričakovanih poslovnih uspehov. Pa tudi želja Živkovića, ki je za Bloomberg Adria pojasnil, da je takrat iskal izhod iz sveta marketinških agencij, kjer je delal po 12 ur na dan – in se mu je to zdela izjemno dobra ideja.
Že leta 2015 so v zagrebški Ilici odprli prvi Muzej iluzij in ta je "eksplodiral že prvi dan", se ponosno spominja Živković. Ta podjetniški podvig je v zadnjih osmih letih prerasel v največjo verigo zasebnih muzejev na svetu.
Trenutno se lahko pohvalijo s 43 lokacijami v 25 državah, od Zagreba prek New Yorka in Dubaja do Milana in Pariza. Njihove ambicije pa se tukaj ne ustavijo.
Bloomberg Businessweek Adria
Kolikšni so prihodki celotne skupine, niso želeli razkriti; pravijo, da je to poslovna skrivnost. Prihodki družbe Metamorfoza, ki je v ozadju blagovne znamke, pa so javno dostopni in za leto 2022 znašajo 5,93 milijona evrov. "Vključujejo tudi licenčnine vseh franšiznih muzejev. Seveda so prihodki celotne mreže precej višji," je komentiral Teo Širola, direktor Metamorfoze.
Brezplačni marketing
Ne gre za tipičen muzej z na stene obešenimi slikami ali razstavljenimi kipi. V tem muzeju lahko doživite svet, obrnjen na glavo – dobesedno. Lahko hodite po stropu in raziščete labirinte, ki vodijo v neskončnost ...
Bloomberg Businessweek Adria
"Želeli smo, da bi bila večina naših sob zanimiva za fotografiranje. Dodali smo tudi ključnike (angl. hashtags), da lahko obiskovalci takoj delijo svoje izkušnje. Pravzaprav smo računali na brezplačen marketing. Zato smo koncept obrnili k Facebooku in Instagramu. Ugotovili smo, da družbena omrežja prinašajo veliko tako v marketinškem kot finančnem smislu, in to smo želeli izkoristiti," se začetkov spominja Živković.
Od ideje do izvedbe sta minili dve leti. »Ko se je gradil prvi zagrebški muzej, smo naročali eksponate z vsega sveta. S Tomislavom sva imela e-pošto z zadevo Poglej to (hr. A gle ovo). Na tisoče stvari sva poskušala naročiti oziroma priti do njih in sestaviti koncept, ki bi bil zanimiv.«
Začetek zgodbe o franšizah
Preprosto, pojasnjuje Živković, so ljudje začeli prihajati in bili so navdušeni. "Prejemati sem začel elektronska sporočila, tak muzej bi rad naredil v svojem kraju." In tako se je začela franšizna zgodba muzeja. Najprej Zadar, sledili so Dunaj, Beograd in New York, ki jim je odprl ameriška vrata. Takrat so začeli sodelovati z Jonathanom Cooperjem, naložbenim virtuozom, ki je odprl muzeje na Bližnjem vzhodu – v Omanu, Dubaju, Katarju ... "Z dveh, treh lokacij se je zgodba začela širiti in v naslednjih dveh letih se je odprl po en muzej na mesec, torej v dveh letih 24 ali 25 muzejev. Vse je šlo hitro in z ekipo sedmih ljudi," pojasni Živković.
Danes ekipa šteje več kot 50 zaposlenih, zbrani so pod imenom Metamorfoza, iz pisarne na Radnički cesti v Zagrebu pa upravljajo vse franšize po svetu. Odpirajo tudi pisarno v Atlanti, a bo sedež ostal na Hrvaškem. Direktorja Širolo smo vprašali, koliko stane franšiza. Cena ni povsod enaka, odvisna je od lokacije in potenciala. Pri franšizi gre za enkratno plačilo od 50 do sto tisoč evrov, nato pa se plačajo licenčnine, 15 odstotkov prihodkov od vstopnic in pet odstotkov prihodkov od prodaje blaga.
Bloomberg Businessweek Adria
Za to ceno dobite vse, od vodenja do izbire lokacije, pogajanj, podpisa pogodbe, opremljanja prostora, spletne strani, izobraževanja zaposlenih, trženja in vsega drugega.
Gre za 40 franšiznih lokacij, dve na novo odprti pa pomenita prelomnico v njihovem poslovanju. Konec prejšnjega leta so odprli svoj prvi lastni muzej v Charlottu v Severni Karolini, ki ga neposredno upravlja zagrebška ekipa, konec aprila pa so odprli še muzej v Minneapolisu. Do konca tega meseca bodo odprli muzej v Atlanti, torej že tretjega v Združenih državah Amerike (ZDA) pod svojim vodstvom.
Seveda je to težja pot, vendar prinaša večji prihodek. Gre za drugačno širitev, pojasnjuje Širola; do zdaj je največ dela opravil nosilec franšize, ki mu je pripadlo tudi največ nagrade. "Zdaj vse obvladamo sami, zato seveda pričakujemo višje prihodke."
Bloomberg Businessweek Adria
Od leta 2021 je bila njihova pot precej lažja, saj je takrat v njihovo lastniško strukturo vstopil Invera Equity Partners, družba za upravljanje skladov zasebnega kapitala, registrirana na Nizozemskem, ki je prevzela 65 odstotkov lastništva in družbo dokapitalizirala s tremi milijoni evrov.
Živković in Pamuković se bosta umaknila na položaj svetovalcev, a sta še vedno lastnika zagrebškega muzeja in še nekaterih drugih izpostav po svetu.
Težave, težave
In zdaj prihaja, če verjamete ali ne, del o težavah. Čeprav se širijo in dosegajo uspehe po vsem svetu, imajo težave v svoji državi – ta jih ne priznava kot muzej. Če pogledate v register muzejev, ki ga vodi Muzejski dokumentacijski center v Zagrebu, v njem ne boste našli Muzeja iluzij. Ne izpolnjujejo hrvaških pogojev, da bi uradno nosili to ime. In ker ime muzej ni zaščiteno, ga lahko uporablja vsak.
Ta zadeva Živkovića zelo jezi. Povsod po Evropi je to urejeno, gre za kulturne znamenitosti. "Edini v Evropi plačujemo 25-odstotni vstopni davek na dodano vrednost (DDV) na vstopnice; tega ni nikjer, niti v Srbiji," pojasnjuje.
Trkali so na vrata, a odgovora ni bilo. "Naš produkt je povsod registriran kot Muzej iluzij. Porabimo veliko denarja za zaščito pravic in blagovnih znamk, na Hrvaškem pa imamo bedasto situacijo, pri kateri ni napredka. Štiri ali pet zasebnih muzejev je preprosto premajhnih, da bi koga zanimalo to spremeniti."
Pred kratkim so zakon spremenili, a so spet izpadli. "Ko je prišel novi zakon, smo bili vsi veseli, saj smo mislili, da bodo odpravili DDV. Kličem na davčno upravo, pravijo, ne, to ne velja za vaš muzej. In kaj naj naredimo, ali naj vložim ustavno tožbo?" se v smehu sprašuje Živković.
Muzej je majhen, a je v Zagrebu najbolj obiskan. Njihov zagrebški muzej vsako leto obišče več kot sto tisoč obiskovalcev. Na Noč muzejev je vstop v te kulturne ustanove brezplačen. Toda to velja le za tiste iz registra. "Tisto noč smo v črni luknji," pojasnjuje Živković. "Ne moremo dobiti denarja, torej spodbud, in če zaračunavamo vstopnice, dobimo nešteto slabih komentarjev na družbenih omrežjih."
Bili so pionirji v tako imenovanem edutainmentu oziroma učenju z zabavo.
Načrti Metamorfoze so veliki: do konca leta 2026 nameravajo ustvariti mrežo sto Muzejev iluzij in zaposliti več strokovnjakov. Hkrati je njihov cilj širitev po svetu, s poudarkom na zahodni Evropi in Severni Ameriki, saj največji del njihovih prihodkov prihaja iz ZDA.
.webp){kind=icon}
