Podnebne spremembe in inflacija vse bolj povezane

Velika ovira pri pisanju o podnebnih spremembah je, da je pri ljudeh zelo težko vzbuditi zanimanje zanje, razen če se na primer nepričakovano dušijo v dimu gozdnega požara stotine kilometrov od najbližjega požara ali bežijo iz poplavljene kleti po nenapovedani nevihti biblijskih razsežnosti.

Domnevo, da se nevarnosti podnebnih sprememb premalo zavedamo in da nam teče voda v grlo, je potrdila nedavna raziskava. Ta je pokazala, da mlade bolj kot podnebne spremembe skrbi inflacija. In to v verjetno najbolj vročem letu v zgodovini človeštva, ki so ga začinile obsežne poplave, suše, vročinskimi valovi in gozdni požari.

Po eni strani to nakazuje, da je poklic podnebne Kasandre slaba izbira. Po drugi strani pa se zdi povsem smiselno. Čeprav so moji spomini na mladost megleni, se dobro spominjam občutka neusmiljenega finančnega strahu. In za današnjo mladino je še veliko slabše. Stroški izobraževanja, zdravstvene oskrbe in stanovanj so se v zadnjih desetletjih močno povečali, po pandemiji covida 19 so jim sledile še cene hrane in drugih izdelkov. Težko se je osredotočiti na prihodnost sveta, ko ti kruli po želodcu in nisi prepričan, ali boš lahko plačal najemnino.

Toda v resnici so podnebne spremembe in inflacija čedalje bolj neločljivo povezane. Zaradi višjih temperatur ozračja so suše, poplave, vročinski valovi in uničujoča neurja verjetnejši in intenzivnejši. Vzorci padavin se spreminjajo in bolezni se nenadzorovano širijo. Vse to vpliva na kmetijstvo, gradbeništvo, ladijski promet, proizvodnjo in drugo. Zaradi naravnih nesreč in dviga morske gladine bodo v nekaterih delih držav lahko živeli le zelo premožni, le redki pa si bodo lahko zagotovili cenovno dostopno stanovanje. Nočne more zaradi dobavnih verig v obdobju pandemije so bile le predogled tega, kar še lahko sledi.

Po ugotovitvah nedavne študije Evropske centralne banke in potsdamskega inštituta za raziskave podnebnih vplivov je en sam vročinski val v minulem letu cene hrane v Evropi zvišal za 0,67 odstotka. Po napovedih bi lahko zaradi globalnega segrevanja letne stopnje rasti cen hrane po svetu do leta 2035 obsegale od 0,9 do 3,3 odstotka, je pokazala študija. To bo delno odvisno od tega, kako se bo ogrel planet do takrat. Splošna inflacija bi lahko bila višja za od 0,3 do 1,2 odstotka na leto (cene hrane so običajno bolj nestanovitne kot jedrna inflacija, ki ne vključuje cen hrane, energentov in tobaka; zato so možna večja nihanja).

Študija Nase in številnih drugih raziskovalcev iz leta 2021 je pokazala, da bi lahko svetovna pridelava koruze tudi po najbolj optimističnih napovedih o izpustih ogljikovega dioksida do konca stoletja upadla za šest odstotkov. In večina tega zmanjšanja naj bi se zgodila še pred letom 2040. Do takrat se bo v vsakem okrožju v ameriški zvezni državi Iowa število dni pod mejnimi temperaturami, ki škodujejo rasti te poljščine, povečalo za vsaj 45 odstotkov, je pokazala študija Environmental Defense Fund.

To poletje je bil pridelek vseh v Združenih državah Amerike (ZDA), od živinorejcev v Nebraski do nabiralcev alg na Long Islandu, manjši, saj so izmerili rekordno visoke temperature tako kopnega kot morja. Junijska študija v reviji Nature je opozorila, da pridelovalci pšenice v ZDA in na Kitajskem niso pripravljeni na vse bolj uničujoče vročinske valove v prihodnosti. Tehnologija nam lahko vsaj nekoliko pomaga pri prilagajanju na toplejšo prihodnost. Kmetje lahko učinkoviteje uporabljajo zemljo in vodo ter gojijo tiste sorte rastlin, ki so odporne proti vročini. Podjetja lahko svojo infrastrukturo zaščitijo pred vremenskimi vplivi in poskrbijo za razpršenost svoje dobavne verige. Toda vse to bo drago, vsaj kratkoročno, in bo še povečalo inflacijski pritisk. Države v razvoju se bodo težko obdržale nad gladino brez (drage) pomoči razvitega sveta.

Obramba pred najhujšimi posledicami podnebnih sprememb in inflacije seveda ne bo poceni. Omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijskim povprečjem bi lahko do leta 2050 stala skoraj 200 tisoč milijard dolarjev zelenih naložb, ocenjuje Bloomberg NEF. Tudi to potencialno precej diši po inflaciji. Toda v tem času bo zeleni prehod ustvaril gospodarsko rast, spodbudil nove tehnologije in industrije ter v prihodnje preprečil še več smrti, uničenja in – za nekatere izmed nas najhujšo – povišano inflacijo.  

Prevedla Pia Bedene – Bloomberg Adria.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar