Poletje našega nezadovoljstva

Naraščajoče cene dizla v ZDA. Motnje v prometu po Evropi. Pomanjkanje gnojil po vsej Afriki. Primanjkljaj goriva v Aziji. Poleg številnih smrtnih žrtev in destabilizacije celotne regije je vojna, ki jo ZDA in Izrael bijeta z Iranom, sprožila najhujši energetski šok v zadnjih desetletjih in privedla do ozkih grl v prometu, ki se lahko kosajo s tistimi med pandemijo covida 19.

Le redke so cene, dobavne verige in industrije, ki se jih konflikt na Bližnjem vzhodu ne bi dotaknil. Nekaterim je prinesel padec dohodka, drugim pomanjkanje osnovnih gospodinjskih potrebščin in kmetijskih surovin, skorajam vsem pa tudi inflacijo – od cen hrane in goriva pa vse do pohištva in poletov. "Zelo boleče je," pravi Kenneth Rogoff, profesor ekonomije na Univerzi Harvard in nekdanji glavni ekonomist Mednarodnega denarnega sklada. "Cene nafte vplivajo na vse."

Tudi če ZDA in Iran dosežeta trajni mirovni sporazum, ki bi ponovno odprl Hormuško ožino, eno ključnih svetovnih ozkih grl za transport nafte, bo po besedah analitikov minilo še veliko časa, preden se bodo cene energije – ter posledično cene transporta, plastike in kemikalij, na katere neposredno vplivajo – vrnile na predvojne ravni. Sredi tega gospodarskega viharja se potrošniki, vlade in podjetja na vseh celinah pripravljajo na sezono nezadovoljstva. "Nočem podcenjevati stanja," reče Rogoff, "a kmalu se lahko zadeve še krepko poslabšajo."

Predstavljamo nekaj načinov, kako lastniki podjetij po svetu občutijo pritisk:

Marvell, Arkansas

Že lanskoletne nizke cene riža niso prizanašale P. J. Haynieju iz pete generacije temnopoltih kmetov, katerega družinsko podjetje posluje v Arkansasu in Virginiji. Zdaj, ko je iranska vojna privedla še do skoka cen gnojil in dizla, pa so kmetije prizadete še trikrat huje. Haynie svoja polja sicer še vedno obdeluje, kar pa ne velja za številne njegove sosede: pričakuje se, da bo pridelava riža v Arkansasu padla na najnižjo raven od 70. let prejšnjega stoletja. "V Delti v tem letnem času še nikoli nisem videl toliko neposajenih ali neobdelanih polj," pravi Haynie. S stisko se spopada tako, da uporabo gnojil znižuje za približno tretjino, varčuje z dizlom, kjer lahko, in seje manj semen. "V preteklosti smo vedno tvegali vse in se nadejali čim večjega uspeha," pravi. "Letos pa menimo, da je morda bolje ubirati le majhne korake naprej, saj si ne moremo privoščiti, da bi nam v celoti spodletelo."

Hadley Chittum za Bloomberg Businessweek

 

Kuala Lumpur

Mleka je resda dovolj – krav ni ne nazadnje nihče obvestil, da je vojna – a pomanjkanje plastične smole, ki se uporablja za izdelavo dvolitrskih plastenk, v katerih se mleko običajno prodaja v Maleziji, pomeni, da so nekatere police z živili zevajoče prazne. "V nekaterih supermarketih plastenk sploh ni videti," pravi Mohd Khairul Mat Hassan, finančni direktor podjetja Farm Fresh, največjega malezijskega prodajalca z doma pridelanim mlekom. Plastiko vsi trije njihovi dobavitelji plastenk po njegovih besedah kupujejo od podjetij, ki surovi bencin – njeno glavno sestavino – pridobivajo z Bližnjega vzhoda. Na srečo je podjetju Farm Fresh uspelo svoje mleko preliti v manjše tetrapake, a takega rezervnega načrta za pakiranje nimajo vsi. Podjetje prvič po več letih zvišuje cene nekaterih izdelkov, in sicer za približno tri odstotke, da lahko pokrije višje stroške embalaže. "Nimamo rednega cikla zviševanja cen," pravi Mohd Khairul. "A to je situacija, v kateri je to nujno."

Ian Teh za Bloomberg Businessweek

 

Sibiu, Romunija

Nemška Lufthansa, druga največja letalska družba v Evropi, je zaradi pomanjkanja letalskega goriva, ki ga je sprožila vojna, do konca leta odpovedala več kot 20 tisoč letov, vključno z dnevno linijo med Münchnom in idiličnim transilvanskim mestom Sibiu. Za Diani Lazar, ki z možem vodi najstarejšo tamkajšnjo turistično agencijo, je bila ta linija njun vsakdanji kruh. Pričakuje, da bo njeno podjetje, Sobis Turism, zaradi poletnih motenj v poletih izgubilo vsaj 50 tisoč evrov prihodkov, upad pa se lahko zavleče tudi v jesen. Lazar in njen mož razmišljata o vlogi za začasno nadomestilo za brezposelnost, in to že drugič v šestih letih. (Nazadnje je povpraševanje močno okrnil covid.) "Skrbi me za prihodnost, saj je povsem jasno, da danes vse manj ljudi povprašuje po naših storitvah," pravi. "Bojijo se, da bodo leti odpovedani, zato iščejo druge načine prevoza."

Ioana Cîrlig za Bloomberg Businessweek

 

Santa Monica, Kalifornija

Majhno družinsko podjetje za urejanje okolice, ki ga vodi Ricardo Barba, se je naposled odločilo za nekaj nekoč nepojmljivega: zaračunavati so začeli terenske oglede na lokacijah, ki so od pisarne oddaljene več kot 40 kilometrov. Ob rekordno visokih cenah dizelskega goriva v Kaliforniji je dolga vožnja brez zagotovljenega naročila postala preveč tvegana. "Za polnjenje rezervoarjev porabiš 400 ali 500 dolarjev na teden, in to je noro," pravi o svoji floti dizelskih tovornjakov. "Razmišljal sem že o nakupu Priusa." Barba, ki podjetje vodi skupaj z očetom, se ozira tudi po električnih drobilnikih lesa in bagrih. (Pihalniki listja, kosilnice in rezalniki v njegovem arzenalu "imajo rezervoarje z le nekaj litri prostornine", zato si z njimi ne beli glave.) Nekatere od prvih strank njegovega očeta za vzdrževanje okolice še vedno plačujejo sto dolarjev, tako kot leta 1991, a Barba se boji, da bo tega kmalu konec. "To nam bo najverjetneje uspevalo le še kak mesec ali dva, nato pa bom res moral začeti odslavljati stranke ali jim povedati, da bomo ceno morali podvojiti ali celo potrojiti," pravi. "Tega glede na to, kako dolgo že poslujemo, res ne bi rad storil, a drugače preprosto ne gre."

Julien James za Bloomberg Businessweek

 

Rehovot, Izrael

Dafna Koren-Cohen že 18 let dela v Izraelu kot turistična vodnica in dobro ve, kako se prilagoditi, ko globalni dogodki nenadoma pretresejo turistični sektor. Potem ko je pandemija zadržala tuje obiskovalce, je z mednarodnih presedlala na domače turistične skupine in ustvarila izjemne lokalizirane oglede, kot so izleti za ženske na porodniškem dopustu, na katerih je bilo poskrbljeno za dojenčke in dostopnost z vozički, tako pa si je zagotovila stalno število strank. "Iz rokava sem lahko vsakič potegnila novega asa," pravi. A Koren-Cohen pa je trenutno brez dela, in sicer že od februarja, ko je njena država začela bombardirati Iran. "Še nikoli se mi ni zgodilo, da ne bi imela ničesar v načrtu," še pove. Zamrznitev v turizmu močno obremenjuje njen družinski proračun. Koren-Cohen ocenjuje, da je od začetka konflikta zaradi odpovedi ob skoraj 50 tisoč dolarjev; ker z možem enakovredno prispevata v blagajno gospodinjstva, se bo to še kako poznalo. Prvič v življenju razmišlja, ali naj svojo kariero opusti. "Nočem zapustiti tega posla," pravi, "a ves čas premišljujem, ali naj si poiščem novo službo."

Shanie Roth za Bloomberg Businessweek

 

Wudil, Nigerija

Habibi Ibrahim v severni Nigeriji že skoraj dve desetletji komercialno prideluje koruzo. Toda ta kultura zahteva veliko gnojil: za dvohektarsko polje v okolici Kana vsako sezono potrebuje 16 vreč hranil, ki postajajo vse dražja. "Tržniki to pripisujejo nenehnim vojnam v določenih delih sveta," pravi. Danes so 50-kilogramske vreče naprodaj za preračunano 32,67 evra na kos, cena pa se je v primerjavi z lansko več kot podvojila. Ibrahim pridelovanje tega priljubljenega žita zato opušča in ga na svojih poljih nadomešča s sirkom, ki zahteva le četrtino siceršnje količine gnojila, in sojo, ki gnojila sploh ne potrebuje. Koruze bo po njegovih besedah letos posadil le toliko, da bo z njo prehranil svoje tri žene in 17 otrok. Vsestranskost tega pridelka v severni Nigeriji je skoraj neprimerljiva, saj iz njega pripravljajo najrazličnejše jedi, njegova družina pa si želi zagotoviti zanesljivo zalogo.

Moha Sheikh za Bloomberg Businessweek

 

Rarotonga, Cookovi otoki

Ewan Smith že skoraj pol stoletja vodi družbo Air Rarotonga, ki potnike prevaža med razpršenimi otoki in atoli pacifiške države, v kateri turizem poganja približno 70 odstotkov gospodarstva. Prav letos pa naj bi doživeli vrhunec uspešnosti. Napovedi so kazale na prihod več kot dvesto tisoč obiskovalcev, kar je izjemna številka za državo s samo 15 tisoč prebivalci. "Ravno pred nekaj dnevi sem se šalil s kolegom," pove Smith. "Konec leta 2019 smo bili v enaki situaciji, pripravljeni na neverjetno leto. Le kaj bi lahko šlo narobe?"

Toda zdaj globalna stiska z gorivom viša cene vozovnic in bodoče popotnike spodbuja, naj o poti raje dobro razmislijo. Air New Zealand, ena glavnih letalskih družb, ki prevaža turiste v domačo državo, je število letov v tiste konce že zmanjšala. Na tako oddaljenih otokih gorivo ni namenjeno le letalom in avtomobilom; napaja tudi generatorje in omogoča razsvetljavo. Hrana, gradbeni materiali, vsakdanje dobrine – večina tega prispe po zraku ali morju. Vlada turistom sicer svetuje, naj omejijo uporabo klimatskih naprav, da bodo tako prihranili pri gorivu – vseeno pa upa, da bodo prišli. Smith ostaja stoičen. "Vodenje letalske družbe ni ravno lahko delo. Začne se kot zahtevno, nato postane zapleteno, na koncu pa že skoraj nočna mora," pravi. "In tole še ni nočna mora. Ne še."

Alex King za Bloomberg Businessweek

__

V sodelovanju z Emmo Court, Anuradho Raghu, Nduko Orjinmo, Mustapho Adamujem in Ainsley Thomson - Bloomberg.