Smrt, davki in teflonski Don

Zdi se, da nekdanjemu – in morda prihodnjemu – predsedniku ne pride do živega noben škandal. Ko je Donald Trump leta 2016 začel svojo predsedniško kampanjo, se je zdelo, da je njegova usoda zapečatena. Novopečeni kandidat je po spustu po zlatih tekočih stopnicah Trumpovega stolpa nemudoma napadel mehiške priseljence z izjavo: "Prinašajo mamila, prinašajo kriminal, so posiljevalci." Politični poznavalci, zgroženi nad tem rasističnim izpadom, so ga označili za toksičnega in čakali, da njegova podpora v javnosti počasi usahne. To se ni zgodilo, saj je ta samo rasla. 

Trajalo je še nekaj časa, da so se politiki in novinarji začeli zavedati, da za Trumpa zaradi nenavadne alkimije osebnih značilnosti preprosto ne veljajo isti zakoni politične realnosti kot za druge politike. Izkazalo se je, da gre za "teflonskega Dona". Škandali, ki bi v trenutku končali kariero drugih politikov, mu niso prišli do živega. Število takšnih primerov je res osupljivo. Strokovnjaki so ga poslali na smetišče zgodovine, ko je poskušal zasejati dvom o vojnem junaštvu Johna McCaina. Trump se ni dal. Ljudje so od njega zahtevali opravičilo za napad na muslimansko družino ubitega ameriškega vojaka. Ni se opravičil. Republikanci so ga zapustili, ko je v javnost pricurljal posnetek iz oddaje Access Hollywood, saj so pričakovali, da bo moral odstopiti. Ostal je v tekmi. In celo zmagal. 

Trump je kot zvezda franšize grozljivk iz 80. let prejšnjega stoletja. Tako kot Freddyja Kruegerja iz Nočne more na ulici Brestov ali Michaela Myersa iz Noči čarovnic se ga ni mogoče znebiti. In vedno je v pripravi novo nadaljevanje, ki ga množice oboževalcev nestrpno pričakujejo. Obtožite ga, vendar se bo vrnil. Znova ga obtožite in še vedno bo tu. Ga nameravate odstaviti z volitvami? Sprožil bo ljudsko vstajo in se na silo obdržal na položaju. 

Ljudski revolt se ni obnesel, a Trumpa to ni ustavilo. Ni se umaknil na igrišče za golf. Na politični sceni ga ni bilo le kratek čas. Preprosto je ponovno vložil kandidaturo za predsednika. In zdaj je spet v njemu ljubem in znanem položaju najljubšega politika republikancev. V anketah predhodnih predsedniških volitev je na prvem mestu, kar pri njegovih tekmecih sproža občutke tesnobe. Zdi se, kakor da čutijo – čeprav tega ne bi nikoli priznali –, da je Trump neizogiben in da nikoli ne bo izginil. 

Bloomberg

Če obstaja skupina, ki se želi Trumpa znebiti še bolj kot njegovi razrvani strankarski tekmeci, so to demokrati. Pred kratkim so se vsi razveselili, ko je okrožni tožilec na Manhattnu Alvin Bragg nekdanjega predsednika obtožil 34 kaznivih dejanj ponarejanja poslovne dokumentacije v povezavi s plačili za molk zvezdnici filmov za odrasle Stormy Daniels – še en domnevni politični škandal, ki naj bi pomenil konec njegove kariere, a se je izkazal le za hitrostno oviro v razvpiti aferi (Trump zanika, da bi imel spolne odnose z Daniels, in se je izrekel za nedolžnega). 

Toda Trump se niti tokrat ni umaknil ali odšel. Namesto tega je storil to, kar stori vedno, ko se s svojimi dejanji znajde v težavah: imel je jezen in izzivalen in govor, poln samopomilovanja, s katerim si je zagotovil prostor na naslovnicah časopisov in čas v najbolj gledanih televizijskih terminih (angl. prime-time). Vodje njegove kampanje zatrjujejo, da so v dneh po obtožnici zbrali 12 milijonov dolarjev, njegova prednost v republikanski predsedniški tekmi pa se je povečala. 

Trump se bo moral nekega dne soočiti s posledicami svojih dejanj, a zdi se, da upad njegove politične priljubljenosti med republikanci ni ena od njih. Nasprotno, afere so njegovo vseprisotnost le še okrepile. Zelo verjetno je, da tožilci s Trumpom še zdaleč niso opravili in da se morda pripravljajo dodatne obtožbe proti njemu. V Georgii denimo tožilec razmišlja o obtožbah za izsiljevanje in zaroto v zvezi z njegovimi prizadevanji za razveljavitev volitev leta 2020, na pravosodnem ministrstvu Združenih držav Amerike pa tamkajšnji posebni tožilec vodi zvezni preiskavi zoper Trumpa, eno zaradi ravnanja s tajnimi dokumenti in drugo zaradi njegovih prizadevanj za razveljavitev zmage ameriškega predsednika Joeja Bidna. 

Našteto bi moralo zadostovati, da bo Trump v bližnji prihodnosti večini ostal zapisan v čelni možganski skorji. Če bo ponovno prevzel predsedniški položaj, bodo seveda sledila še štiri leta drame, ki jo bo dejavno podpihoval. Če bo izgubil – pa prav tako ne bo nič drugače. 

Prevedel Aleš Kovačič. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar