Kdo so 'vlogerji' slovenske politike in kako nagovarjajo volivce?

Nova zakonodaja o zaščiti živali, ki zaostruje pogoje za rejo živali v industrijskih obratih in prepoveduje dolgotrajno privezovanje psov, je bila - po vetu državnega sveta - v državnem zboru sprejeta še drugič. Veliko pozornosti medijev in javnosti pa je poleg vsebina zakona pritegnil tudi način, kako ga je pred dnevi javnosti predstavil predsednik vlade.

Robert Golob je novico z javnostjo delil na družbenih omrežjih, kjer je objavil 45-sekundni video, posnet v neformalnem tonu in v pasji družbi. Zakonu je namenil nekaj ključnih poudarkov brez formalne politične retorike.

 

 

Na podoben način je premier Robert Golob na Instagramu delil novico o brezplačnem počitniškem varstvu otrok, ki jo je v posnetku predstavil kar sam.

Tudi Borut Pahor, večkrat javno omenjen kot 'predsednik Instagrama', je svojo prisotnost v zadnjem času okrepil z objavami na TikToku. Čeprav trenutno ne opravlja aktivne politične funkcije, njegovo digitalno komuniciranje še vedno lahko razumemo kot referenco za politično prisotnost na družbenih omrežjih.

 

 

Na družbenih omrežjih se aktivno udejstvuje tudi najmlajša slovenska poslanka Evropskega parlamenta Zala Tomašič iz vrst politične desnice, ki gradi svojo komunikacijsko strategijo po vzoru vplivnežev. Objavlja posnetke iz Bruslja in Strasbourga, svojega delovnega dne, prevzemov pisarn in sodelovanja v Evropskem parlamentu, pri čemer zvezo z občinstvom gradi s pristnostjo, odprtostjo in dostopnostjo.

Trend narekujejo Janša, Pahor in Golob

"Že od konca prejšnjega stoletja spremljamo izrazito personifikacijo politike, kjer ljudje vse manj volijo politične stranke in vse bolj njihove voditelje," je prepričan predstojnik oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede (FDV) Dejan Verčič. "To je globalni trend, ki ga v Sloveniji najbolje ponazarjajo primeri Janeza Janše, Boruta Pahorja in Roberta Goloba. Politična moč se vse bolj koncentrira v osebnostih, ne več v ideologijah ali programih strank."

Komunikacija se vse bolj seli iz tradicionalnih v digitalne medije, kar zahteva prilagoditev načina sporočanja. V ospredje prihajajo neposreden nagovor, osebni ton ter vizualna privlačnost, kar vpliva tudi na politični diskurz, ki se prilagaja logiki družbenih omrežij, kot pravi profesor Verčič.

Dodaja, da se politični marketing osredotoča na predstavljanje voditelja kot blagovne znamke, kar ustreza sodobnim trendom personalizacije in poudarjanja individualnosti v javnem nastopanju. "Vendar odgovorna komunikacija zahteva, da politik ne ostane na ravni populističnega 'vloganja', ampak podaja jasna, argumentirana in preverljiva sporočila, ki krepijo demokratični dialog. Če komunikacija postane zgolj performans za všečke in delitve, to lahko škodi javnemu interesu in demokracija preide v demagogijo," opozarja.

So politiki novi vlogerji?

Tudi strokovnjakinja za komuniciranje Andreja Jernejčič opaža vse večjo prisotnost politikov na družbenih omrežjih, kjer z vlogersko retoriko nagovarjajo volivce v neformalnem, skoraj prijateljskem tonu. "Tak pristop lahko pripomore k večjemu dosegu. Se pa obenem postavi vprašanje: ali takšna komunikacija res poglablja razumevanje političnih vsebin ali zgolj ustvarja občutek bližine in spontanosti?" izpostavlja Jernejčič.

Ugotavlja, da politiki vse pogosteje sami ustvarjajo svoje zgodbe, jih neposredno predstavljajo javnosti in s tem vsaj delno zaobidejo tradicionalne medijske filtre. "Politiki imajo ekipe, ki jih spremljajo, snemajo videe, govorijo neposredno v kamero – vse z namenom večje dosegljivosti (seveda vseh, poudarek pa je na mladih) in personalizacije."

Globalni trend personalizirane politike

Podoben trend komunikacije med političnimi akterji je mogoče opaziti tudi v tujini. New Yorker na primer ugotavlja, da številni politiki, med njimi denimo tudi Jacinda Ardern in Donald Trump, uporabljajo t. i. mediated charm – občutek bližine in pristnosti, ki ga ustvarjajo s pomočjo neformalnih videov, selfijev in neposrednega nagovora. A pri tem opozarja tudi na ranljivost takšne taktike, saj je ta oblika komunikacije močno odvisna od javnega zaznavanja in hitro podleže polarizaciji.

Tudi Donald Trump prisega na občutek bližine, ki se ustvarja s pomočjo neformalne komunikacije. Will Oliver/EPA/Bloomberg

Tudi Foreign Policy opozarja, da personalistični voditelji lahko poglabljajo politično polarizacijo in oslabijo institucije. V primeru Venezuele (Chávez) in Madžarske (Orbán) je personalizacija pripomogla h koncentraciji moči in posegom v demokratične mehanizme.

Da gre za uveljavljeno prakso med politiki, se strinja tudi Andreja Jernejčič: "Z njo je Barack Obama začel že leta 2008, ko je nagovarjal predvsem na Facebooku, medtem ko je Donald Trump z letom 2016 spremenil politični diskurs z uporabo Twitterja."

V Evropi so vlogerski način komunikacije začeli uporabljati nekoliko bolj previdno in z zamikom šele po letu 2016. Tudi nekateri slovenski politiki so se tega trenda lotili šele v zadnjih dveh letih, ko je uporaba vlogerskega sloga postala bolj izrazita, čeprav je prehod potekal počasneje, razmišlja Jernejčič.

Stroka napoveduje, da bomo v prihodnjih mesecih, v času predsedniških in lokalnih volitev, nedvomno deležni še več personaliziranih objav politikov. Politične stranke v času volitev bolj kot na ideologijo in program stavijo na prepoznavnost svojih voditeljev, digitalni mediji pa, kot pravi Dejan Verčič, ta trend še krepijo, saj politikom omogočajo, da nagovarjajo volivce brez posrednikov in sproti prilagajajo sporočila glede na odzive javnosti.

"Jeseni bomo videli še več personaliziranih, digitalno prilagojenih nastopov, saj se politiki dobro zavedajo, da je danes komunikacija na družbenih omrežjih eden od ključnih dejavnikov volilnega uspeha," zaključuje Verčič.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar