Finančni baloni težko počijo

Čeprav so finančni baloni na videz nevzdržni, lahko trajajo presenetljivo dolgo. Poglejmo tri: japonske državne obveznice, ameriški delniški trg in kitajske nepremičnine. Japonska centralna banka (BOJ) je od septembra leta 2016 vztrajno zagotavljala, da bo donosnost desetletnih državnih obveznic ohranjala blizu ničle, čeprav so centralne banke v Združenih državah Amerike (ZDA), Evropski uniji (EU) in Združenem kraljestvu začele dvigovati obrestne mere. Trgovci z obveznicami postajajo glasni in pravijo, da bo morala BOJ sčasoma zvišati obrestne mere. Rast cen življenjskih potrebščin že devet mesecev vztraja nad ciljno vrednostjo, in ker ima centralna banka v lasti polovico japonskega državnega dolga, se trgovci pritožujejo, da trg ne deluje pravilno, kaže zadnja raziskava banke. Vendar BOJ ostaja neomajna. V prvih treh tednih januarja je porabila rekordnih 169 milijard dolarjev za nakup državnih obveznic, da bi ohranila svojo politiko obrestnih mer.

Tu je tudi vztrajno rastoči ameriški delniški trg. Januarja se je indeks Nasdaq Composite povzpel za več kot deset odstotkov, čeprav so velike tehnološke družbe ukinile več deset tisoč delovnih mest. Razlog je pričakovanje, da bo upočasnjeno gospodarstvo prisililo ameriško centralno banko (Fed) k znižanju referenčne obrestne mere že v drugi polovici tega leta – čeprav uradniki vedno znova razglašajo nasprotno –, in da bodo prizadevanja velikih tehnoloških podjetij za zmanjšanje stroškov ohranila njihove zaslužke nedotaknjene.

Zgodbe o kitajskih gradbincih, ki gradijo visoke stavbe v mestih duhov, so se pojavile že pred desetletjem, prodajalci na kratko pa so prav tako dolgo kazali s prstom na velikanski dolg nepremičninskega velikana China Evergrande Group. Kljub temu je gradnja še naprej cvetela, vlada pa je leta 2020 uvedla posebne ukrepe za njeno omejitev. Tovrstne predstave so zelo trdovratne. V preteklosti so bile nepremičnine za kitajska gospodinjstva najuspešnejši razred finančnega premoženja – tako kot delnice za Američane. Zato jih je strah zamuditi priložnost za nakup, kadar koli cene upadejo.

Medtem se zdi, da se japonska gospodinjstva ne morejo otresti deflacijske miselnosti. Trenutna stopnja rasti plač je še vedno precej nižja od treh odstotkov, ki jih guverner BOJ Haruhiko Kuroda vidi kot potrebne za dosego dolgoročnega dvoodstotnega inflacijskega cilja. Zato si je dobro ogledati ukrepe, ki jih je morala uvesti Kitajska, da je spustila svoj nepremičninski balon. Regulatorji so komercialnim bankam prepovedali izdajanje posojil razvijalcem nepremičninskih projektov, za katere so menili, da so preveč zadolženi. Banke so odvrnili tudi od izdajanja hipotekarnih posojil. Lokalne vlade so morale poleg tega omejiti prodajo zemljišč.

Zaradi teh ukrepov je kitajsko gospodarstvo doživelo najšibkejšo rast po kulturni revoluciji. A ob kitajski izkušnji se pojavlja dvom o tem, da bosta druga dva balona v kratkem počila. Če premier Fumio Kishida ne bo prisilil največjih japonskih korporacij k pomembnemu dvigu plač delavcev, bo deflacijska miselnost ostala trdna in novi guverner BOJ, ki bo verjetno imenovan ta mesec, bo moral še naprej krotiti obrestne mere. In ker je verodostojnost Feda pod vprašajem, se bo ameriški delniški trg, ki je močno tehnološko usmerjen, še naprej krepil, kot da se ne približuje obdobje upadanja dobičkov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar