Leta 2017 si je Norveška postavila cilj, da bo do leta 2025 ukinila prodajo avtomobilov na fosilna goriva. Takrat je to zvenelo kot zgolj tolažilna fantazija za omilitev slovesa vlade, ki jo je vodila Erna Solberg, konservativna zagovornica proizvodnje nafte, ki si je prislužila vzdevek Železna Erna. A zdaj, ko je zastavljeni rok pred vrati, se je izkazalo, da bo nordijska država ta mejnik zgrešila le za las.
Ta uspeh je bilo resda lažje doseči, zahvaljujoč izvozu fosilnih goriv v vrednosti 108 milijard dolarjev v letu 2023 – vendar država še vedno izstopa ob spremljajočem upadu prodaje električnih vozil po vsej Evropi in pičlem napredku v ZDA, kjer ponovna izvolitev Donalda Trumpa ogroža uveljavitev električnih vozil. "Prvotni načrt je bil utopičen,« pravi Harald Andersen, vodja norveškega združenja za uvoz avtomobilov, ki zastopa podjetja vse od kitajskih novincev do priznanega nemškega Volkswagna. "Zastavili smo si ambiciozne cilje," pravi, "vendar smo se uresničevanja lotili s pravimi politikami."
Te politike so večinoma spodbude, ki segajo v leto 1994, ko je bil Think City – mali oglati električni avtomobil, ki je luč sveta ugledal na zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju – oproščen davkov na registracijo. Ko se je tehnologija desetletje ali dva zatem zanesljivo postavila na noge, so prihajajoče vlade še širile nabor ugodnosti za voznike električnih vozil: omogočile so brezplačno parkiranje, dostop do avtobusnih voznih pasov in oprostitev cestnin, dajatev in davka na dodano vrednost.
Čeprav je Norveška obseg nekaterih ugodnosti začela omejevati – od leta 2023 so na primer kupci dražjih modelov morali plačati določen znesek DDV – pa tiste najpomembnejše ostajajo, zato so električna vozila na norveških cestah stalnica. Servisne delavnice posledično vlagajo v usposabljanja s področja visoke napetosti in objekte, primerne za delo z baterijami. Verige bencinskih črpalk, kot je Circle K, odstranjujejo bencinske črpalke, da bi imele več prostora za električne priključke. Upravljavci omrežij so zasuti z vlogami za povezave z visoko napetostjo, ki so potrebne za polnilne točke.
Električna vozila so se sprva uveljavila v mestih, kot sta Oslo in Bergen, zdaj pa jih srečamo tudi v odročnejših krajih, kot sta arktično otočje Svalbard in mesto Kirkenes, ki leži le nekaj kilometrov od ruske meje. Septembra so baterije po podatkih Zveze za cestni promet napajale vsaj 90 odstotkov novih avtomobilov, prodanih v vseh norveških okrožjih, v nekaterih krajih pa se je ta številka povzpela celo na 98 odstotkov. Kljub temu električna vozila danes zajemajo le četrtino avtomobilov na cestah in le malo verjetno je, da bo ta delež pred letom 2030 dosegel polovico.
Bloomberg Businessweek
Na Norveškem je zdaj na voljo približno 170 modelov vozil na električni pogon. Tesla je postala najbolje prodajana blagovna znamka in tako za sabo pustila Toyoto in VW. V središču Osla se kitajski proizvajalci, kot so Xpeng, BYD in Nio, borijo za najbolj iskane nepremičnine, trgovci pa kupce privabljajo z zabavami s hot dogi in družinskimi izleti na farme alpak.
Druge države bi se lahko pri svojih prizadevanjih za hitrejši odmik od fosilnih goriv zgledovale po norveški strategiji, ki vključuje mikavne olajšave, obenem pa se izogiba popolni prepovedi prodaje avtomobilov z notranjim zgorevanjem. Čeprav bo prodaja naftožerov po letu 2025 še vedno mogoča, električna vozila glede na obseg spodbud – ki so privedle do milijard dolarjev izgubljenih davčnih prihodkov – zagotavljajo veliko nižje stroške lastništva.
Prvotnemu čaru električnih vozil so podlegli predvsem najbolj okoljsko ozaveščeni Norvežani, vendar se stvari spreminjajo, saj zaupanje v tehnologijo raste, vedno več pa je tudi razpoložljivih polnilnih točk, pravi Christina Bu, generalna sekretarka Združenja za električna vozila. Na začetku je bilo običajno, da so kupci svoje avtomobile z notranjim zgorevanjem obdržali za rezervo v nujnih primerih, danes pa je v skoraj dveh tretjinah gospodinjstev z električnimi vozili tovrstno vozilo edino prevozno sredstvo pri hiši. "Ljudje mi z navdušenjem v očeh razlagajo, da nikoli niso želeli električnega vozila, zdaj pa so tako zelo ponosni, da ga imajo," pravi Bu. "To je lahko dobra lekcija za druge države."
.webp){kind=icon}
