Francoska revolucija 2.0: Teniški zvezdniki zahtevajo večji kos 400-milijonske pogače

Spomladanski Pariz je vsako leto tradicionalno prizorišče drugega turnirja v četverici velikih slamov, katerega zaščitni znak je opečnata peščena podlaga. A medtem ko pesek imenitnega kompleksa Roland Garros te dni gosti teniško elito, pod bleščečim površjem prestižnega športnega dogodka na stari celini vre. Odprto prvenstvo Francije je še pred začetkom 24. maja zaznamoval upor igralcev okoli plačila, ki je eksaliral v času turnirja. 

Nezadovoljstvo, ki je v slačilnicah tlelo že več kot leto dni, je preraslo v orkestrirano tiho stavko, s katero so tenisači opozorili na nepravično delitev ogromnih prihodkov, ki jih generira industrija profesionalnega tenisa. Bistvo spora med igralci in organizatorji se skriva v deležih, ki jih igralci prejmejo od skupnih prihodkov, upor pa je usmerjen v najbolj občutljivo točko profesionalnega športa – denar in medije.

Upor

Letos so organizatorji v Parizu napovedali povečanje nagradnega sklada za 9,5 odstotka na rekordnih 61,7 milijona evrov, pri čemer bosta zmagovalca v ženski in moški konkurenci prejela vsak po 2,8 milijona evrov. Podobno so po kritikah igralcev storili tudi preostali organizatorji četverice velikih turnirjev.

Nagradni sklad Odprtega prvenstva Avstralije so organizatorji povečali za 16 odstotkov na 75 milijonov dolarjev, za 21 odstotkov na rekordnih 85 milijonov dolarjev je narasel sklad US Opna. Celo dragulj v kroni Wimbledon je lani 2025 ponudil 72,6 milijona dolarjev, kar je 7 odstotkov več kot leta 2024. Kljub povečanjem pa številke zajemajo manj kot 22 odstotkov prihodkov posameznega turnirja, kar je cilj, za katerega si prizadevajo igralci na turnirjih velikega slama do leta 2030.

Poleg tega razčlenitev mehanizma delitve sredstev iz naslova prihodkov, ki so bistveno višji od nagrad, razkriva precej bolj mačehovski odnos do teniških zvezdnikov. Skupni prihodki Odprtega prvenstva Francije so lani poskočili za 14 odstotkov in dosegli 395 milijonov evrov, letos pa naj bi presegli mejo 400 milijonov. Ker pa rast nagrad ne sledi rasti prihodkov iz donosnih televizijskih pravic in sponzorstva, se je delež, ki ga prejmejo igralci, dejansko zmanjšal. Trenutno ta znaša le 14,3 odstotka ustvarjenih prihodkov.

Skupina najboljših igralcev ATP in WTA, med katerimi sta tudi prva igralca sveta Jannik Sinner in Aryna Sabalenka, se je po mesecih pozivov v Parizu odločila za medijski upor: omejili bodo intervjuje po dvobojih, dokler organizatorji njihove soudeležbe pri prihodkih ne zvišajo na 22 odstotkov, kot je sicer standardni delež na turnirjih serije ATP in WTA. Čeprav v javnosti vlada vtis, da teniške zvezde prejemajo nadpovprečne honorarje za svoje nastope, pa številni ameriški ekipni športi dosegajo bistveno višje deleže, saj igralci v ligah NFL, NBA in MLB prejmejo skoraj 50 odstotkov prihodkov lige.

"Medtem ko Roland Garros generira rekordne prihodke, igralci prejemajo vedno manjši delež vrednosti, ki jo pomagajo ustvariti," je v pismu marca lani zapisala dvajseterica podpisanih teniških zvezdnikov, med njimi tudi Španec Carlos Alcaraz in Američanka Coco Gauff, in ga naslovila na organizatorje glavnih štirih turnirjev v koledarju.

Amélie Mauresmo, direktorica turnirja Roland Garros in nekdanja svetovna številka 1 ženskega tenisa, se je na očitke igralcev odzvala, češ da ima francoski organizator "model, ki se zelo razlikuje od preostalih prizorišč v koledarju, pa naj gre za ATP Tour ali WTA", kot je dejala.

Organizator v svoj zagovor navaja, da je poleg nagradnega sklada model Roland Garrosa utemeljen na specifičnem ekonomskem okvirju, Francoska teniška zveza pa je neprofitna organizacija. "Vsi prihodki, ustvarjeni s turnirjem, se ponovno vlagajo v turnir Roland Garros, pa tudi v razvoj tenisa v Franciji in na mednarodni ravni," so zapisali v odzivu, ki ga je objavil The New York Times.

 

"Uvedli smo vse, kar smo lahko v interesu igralcev. Izboljšujemo tudi infrastrukturo, imamo nagradni sklad, ki se je podvojil v 10 letih, opazno pa se je povečal tudi v zadnjem času - ne le za najboljše igralce, ampak tudi za tiste, ki izpadejo po prvih dvobojih," se je pred očitki zagovarjala Mauresmo.

V primerjavi z letom 2025 se je nagradni sklad v kvalifikacijskih krogih letošnjega peščenega turnirja povečal za skoraj 13 odstotkov, medtem ko se povečanje nagradnega sklada v glavnem žrebu nanaša na prve tri kroge. Poraženci v prvem krogu bodo prejeli nekaj manj kot 102 tisoč dolarjev, zmagovalca v moški in ženski konkurenci pa nekaj manj kot 3,3 milijona dolarjev.

'Tenis je piramida'

Konflikt pa je zgolj vrh ledene gore v širši institucionalni vojni med igralci in organizatorji turnirjev velike četverice. The Athletic navaja, da so igralci prek Združenja profesionalnih teniških igralcev (PTPA) lani razširili protimonopolno tožbo proti vsem štirim organizatorjem slamov. Samo v 2025 so vsi štirje največji turnirji skupaj generirali 1,5 milijarde dolarjev prihodkov, igralcem pa je bilo izplačanih vsega 254 milijonov dolarjev.

"Kot igralec ne čutim, da je to pošteno. Če primerjate z drugimi velikimi športi po svetu, kot so NFL, MLB in NBA, so tam bližje 50-odstotni delitvi prihodkov. V poštenem svetu bi bila razdelitev prihodkov med štirimi turnirji za grand slam in igralci 50-50," je dejal norveški zvezdnik Casper Ruud, ki dodaja, da bi vsak odstotek izboljšanja pomagal igralcem, ki izpadejo v zgodnejših fazah.

Bloomberg Mercury

Kot eklatanten primer je izpostavil ameriško postajo v turnirskem koledarju, ki je najbolj donosna: "Poglejte turnir US Open, kjer ustvarijo več kot 500 milijonov dolarjev prihodkov, plačajo pa od 65 do 70 milijonov."

Ker so pozivi v preteklosti naleteli na gluha ušesa, je teniška elita ubrala nenavadno obliko revolta prav v času Odprtega prvenstva Francije. Igralci so medijske obveznosti pred začetkom turnirja omejili na natanko 15 minut, kar simbolično ustreza tudi spornemu 15-odstotnemu deležu prihodkov, ki jim ga namenjajo organizatorji. Igralci v celoti zavračajo dodatne intervjuje za nosilce televizijskih pravic in tradicionalno tiskovno konferenco in intervju, ki običajno trajajo 60 do 90 minut. To je velik udarec za lastnike medijskih licenc za prenose, ki samo na ameriškem trgu na račun prenosov dvobojev v francoski prestolnici ustvarijo 53 milijonov dolarjev prihodkov.

V razvneto razpravo se je vključil tudi nekdanji igralec in trener Patrick Mouratoglou, ki je opozoril, da je na kocki prihodnost športa, saj ne gre samo za zvezdnike. "Znotraj tenisa je porazdelitev med igralci izjemno neenakomerna. Seveda bi morali najboljši igralci zaslužiti več. To je normalno. Danes pa je razlika tako velika, da številni igralci, ki so na svetovni lestvici uvrščeni med 100. in 300. mestom, ne morejo zaslužiti za preživetje. In to je zame prava težava. Govorimo o nekaterih najboljših športnikih na svetu," je zapisal v objavi na družbenem omrežju LinkedIn. "Ljudje se pogosto osredotočajo na zvezde, toda tenis je piramida. In če osnova ni stabilna, postane celoten sistem krhek."

Prizadevanja igralcev je javno podprl tudi nekdanji nekdanji ameriški as, komentator in trener John McEnroe, ki je včeraj za Eurosport dejal, kako finančno zahteven šport je postal profesionalni tenis, ki zato izgublja svoj potencial. "V moji akedemiji vsak dan vidim izjemne talente, ki nimajo niti najmanjše možnosti za uspeh. Če nimajo sponzorja, si v času študija treningov enostavno ne morejo privoščiti in to ni prav. Vprašanje, koliko ljudi si ga lahko privošči in od tega dostojno živi, je izjemnega pomena za naš šport. Takšnih ljudi je manj, kot si morda mislite."  

V letošnji konkurenci ima Slovenija edino svojo predstavnico Veroniko Erjavec, ki pa se je od Pariza poslovila že v ponedeljek, ko je v uvodnem dvoboju klonila proti drugi igralki sveta, Kazahstanki Jeleni Ribakini.

Francoska zveza je po srečanju z igralci minuli petek obljubila, da bo še pred finalom turnirja Roland Garros (6. in 7. junij) pripravila bistveno izboljšanje predloge.

Depositphotos

Gonilo opešane ekonomije

Za ekonomijo mesta gostitelja turnir ni zgolj športni dogodek, temveč ključen generator vrednosti, ki s skoraj 400 milijoni evrov prihodkov ustvarja precejšen multiplikativni učinek tudi na storitveni sektor na ravni države.

Pravice za prenos zajemajo približno 40 odstotkov vseh prihodkov turnirja, kar bi letos pomenilo skoraj 160 milijonov evrov. Prodaja vstopnic in gostinstvo skupaj zajemajo nadaljnjih 33 odstotkov oziroma približno 130 milijonov evrov. Prodaja trgovskega blaga pa prispeva nekaj manj kot 10 odstotkov, preostalih 20 odstotkov pa prihaja od 22 komercialnih partnerjev turnirja, kar ustvari približno dodatnih 80 milijonov evrov.

Ta vidik je letos, ko se Francija bori z resnimi gospodarskimi težavami, šibko gospodarsko rastjo, mlačno potrošniško porabo ter naraščajočim primanjkljajem, še toliko bolj izrazit. Po ocenah MDS bo francoska gospodarska rast letos znašala 0,7 odstotka, medtem ko se bo inflacija zaradi dražjih energentov na račun bližnjevzhodnega konflikta gibala okoli 2,4 odstotka. Javnofinančni primanjkljaj je dosegel 5,4 odstotka BDP, vlada pa ga z rebalansom poskuša ustaviti pri petih odstotkih. Državni dolg je ob tem presegel že tako zgodovinskih 115 odstotkov BDP in nezadržno raste. Strukturno nestabilnost poglablja še rekordno nizka podpora predsedniku Emmanuelu Macronu in sovražno razpoložen parlament do njegove manjšinske vlade pod vodstvom premierja Sebastiena Lecornuja.