Kam danes vložiti 10.000 ali 50.000 evrov - primer portfelja

Letni bonusi direktorjev v regiji Adria se najpogosteje gibljejo v razponu od deset tisoč do 50 tisoč evrov. Del tega denarja se vloži v potovanja ali prenove, vendar se v okolju povišane inflacije in rasti stroškov vse pogosteje postavlja vprašanje: kako ta denar ohraniti in ga po možnosti tudi povečati? Predstavljamo pregled nekaj racionalnih in praktičnih načinov, kako lahko pametno investirate direktorski bonus.

Preden začnete – nekaj ključnih izhodišč

Pred izbiro konkretnih naložb je ključno postaviti osnovni investicijski okvir. Okolje, v katerem se danes sprejemajo investicijske odločitve, je bistveno drugačno kot pred nekaj leti: volatilnost je višja, preglednost kratkoročnih gibanj na trgih pa precej slabša. V takšnih razmerah je vprašanje, kdaj vstopiti na trg, pogosto enako pomembno kot vprašanje, v kaj vlagati.

Zato strategija postopnega vlaganja, znana kot dollar-cost averaging (DCA), pridobiva pomen. Namesto enkratnega pristopa all-in je bolj smiselno znesek bonusa razdeliti na več enakih delov in ga vlagati skozi določeno časovno obdobje. S tem se portfelj zaščiti pred tveganjem vstopa na trg na njegovem vrhuncu – scenarij, ki v volatilnem okolju nikakor ni redek.

Kot ponazoritev lahko služi nedavna korekcija zlata, sredstva, ki se v obdobjih nezaupanja do valut, inflacije ali povečane geopolitične negotovosti tradicionalno dojema kot varovalo vrednosti. Čeprav ima zlato dolgoročno svoje mesto v portfelju, bi vstop vanj v trenutku kratkoročnega cenovnega vrhunca, kakršnega smo nedavno videli, lahko pomenil neugodno izhodiščno pozicijo. Investitor, ki bi takrat vložil ves znesek naenkrat, bi bil danes v občutno slabšem položaju kot tisti, ki je naložbo razporedil skozi čas in kupoval v več korakih.

 

Enako pomembno je jasno opredeliti časovni horizont naložbe. Gre za eno leto, dve leti ali deset let? Pri kratkoročnem horizontu, na primer enem letu, je prostor za tveganje omejen. Takšne naložbe bi morale biti usmerjene v varnejša sredstva, kot so obveznice z ustrezno zapadlostjo, saj je enoletno obdobje prekratko za prevzemanje volatilnosti, značilne za delnice.

Pri dolgoročnih naložbah, s horizontom pet let ali več, pa se slika bistveno spremeni. Prav tu pridejo do izraza sredstva z večjim potencialom donosa.

Kaj izbrati kot potencialne dolgoročne naložbe?

Po določitvi časovnega horizonta in investicijskega pristopa je naslednji logični korak alokacija kapitala.

ETF ostajajo temelj dolgoročnih portfeljev. Ameriški trg, ki ga vodi indeks S&P 500, je bil dolga leta skoraj samoumevna izbira za globalne vlagatelje. Vendar trenutna raven vrednotenj zahteva precej več previdnosti. V globalnem kontekstu ameriški trg trenutno trguje občutno nad svojimi zgodovinskimi povprečji in tudi nad drugimi razvitimi regijami. Nazadnje so bila vrednotenja na primerljivih ravneh leta 2000, nato pa je sledilo skoraj desetletje šibkih realnih donosov za vlagatelje, ki so vstopili blizu vrha trga.

Močna rast ameriških delnic v zadnjih letih je bila v veliki meri skoncentrirana v ozkem krogu podjetij, povezanih z umetno inteligenco, kar je dodatno potisnilo vrednotenja navzgor. Hkrati je tveganje koncentracije doseglo ravni, kakršnih nismo videli že desetletja: deset največjih podjetij danes predstavlja skoraj 40 odstotkov teže indeksa S&P 500. Še pomembneje pa je, da je večina donosov vezanih na isti investicijski narativ, zaradi česar so portfelji izjemno občutljivi za spremembe razpoloženja znotraj zelo ozkega segmenta trga.

V takšnem okolju diverzifikacija ni možnost, temveč nujnost. Evropa in trgi v razvoju trenutno trgujejo bližje svojim dolgoročnim povprečjem vrednotenja, pri čemer je Evropa celo nekoliko pod zgodovinskimi povprečji, tako da so odlični kandidati za diverzifikacijo prek ETF, ki sledijo tem trgom. Evropski indeksi ponujajo izpostavljenost stabilnim, razvitim gospodarstvom z razmeroma privlačnimi vrednotenji, medtem ko trgi v razvoju ponujajo večji dolgoročni potencial rasti ob bistveno nižjih vrednotenjih. Dodatna prednost trgov v razvoju je tudi njihova zgodovinsko izrazita obratna korelacija z ameriškim dolarjem, kar prinaša določeno zaščito v scenariju njegove oslabitve.

V kontekstu regije Adria si pozornost vlagateljev zaslužijo pogosto spregledani regionalni indeksi. SBITOP in CROBEX ponujata kombinacijo solidnih temeljnih kazalnikov, stabilnih bilanc in nadpovprečnih dividendnih donosov, zaradi česar sta odličen dodatek diverzificiranemu portfelju.

Zlato ostaja pomemben strateški element portfelja. Slabljenje zaupanja v fiat valute, povečana geopolitična tveganja in negotovost glede prihodnje smeri denarne politike so dodatno potrdili njegovo vlogo varuha vrednosti. Nedavna korekcija cene je še izboljšala vstopne točke za dolgoročnejše vlagatelje. Čeprav zlato ne ustvarja denarnega toka, njegova vloga pri zmanjševanju skupne volatilnosti portfelja in zaščiti pred sistemskimi tveganji ostaja neizpodbitna.

Kako bi lahko bil videti potencialni investicijski portfelj

Ob upoštevanju vsega navedenega bi primer uravnoteženega dolgoročnega portfelja lahko bil videti takole: 80 odstotkov delnic, 10 odstotkov obveznic, devet odstotkov surovin in en odstotek kriptovalut. Gre za ilustrativno alokacijo, ki služi kot izhodišče, ne pa kot univerzalno priporočilo.

Seveda mora vsak vlagatelj portfelj prilagoditi lastnemu profilu tveganja, investicijskemu horizontu in finančnim ciljem, pri čemer je navedena struktura okvir za razmišljanje, ne pa dokončna rešitev.

Pri delnicah bi bilo lahko 35 odstotkov naložb namenjenih trgu ZDA. Čeprav je ta trg drag in koncentriran, Amerika ostaja glavni igralec na svetovnem kapitalskem trgu in neizpostavljenost ZDA pomeni veliko tveganje zamujene priložnosti – zlasti v kontekstu razvoja tehnoloških podjetij in potencialne industrijske revolucije, ki jo povzroča umetna inteligenca. Zaradi diverzifikacije izpostavljamo evropske delnice in trge v razvoju, kamor bi lahko razporedili po 10 odstotkov portfelja. Pomembnih 25 odstotkov portfelja vidim v državah širše regije jugovzhodne Evrope (SEE). Ta regija ostaja vrednotenjsko podcenjena, hkrati pa kaže znake močnega gospodarskega približevanja Evropski uniji. To potrjujejo tudi rezultati trgov, kot so slovenski, grški ali poljski, ki že nekaj časa beležijo nadpovprečne donose.

Pri obveznicah je priporočena raznolika izpostavljenost: tri odstotke portfelja v evropske obveznice, tri odstotke v ameriške in štiri odstotke v obveznice regije SEE. Zaradi povečane globalne nestabilnosti surovine postajajo vse pomembnejši del portfelja. Zlato in baker ostajata klasična izbira: zlato kot zaščita pred inflacijo, baker pa kot naložba v "kovino prihodnosti", saj se uporablja pri umetni inteligenci, podatkovnih centrih in električnih vozilih.

Kriptovalute, čeprav še vedno razumljene kot tvegana razred sredstev, vse pogosteje vstopajo v resne investicijske portfelje zaradi naraščajočih prilivov v ETF-je ter zanimanja državnih in institucionalnih vlagateljev. V tem kontekstu imajo smisel kot manjši del alternativnih naložb.

Pomembno je poudariti, da to ni investicijski nasvet, temveč predlog diverzificiranega portfelja za tiste, ki razmišljajo dolgoročno ter želijo ohraniti in povečati vrednost svojega premoženja v zahtevnih časih.

Bonus danes, stabilnost jutri: ključna pravila alokacije

Direktorski bonus ima v današnjem makroekonomskem okolju precej večjo težo kot pred nekaj leti. Zaradi inflacije, geopolitičnih tveganj in vse izrazitejših razlik v vrednotenjih med trgi je pasivno držanje denarja vse dražja odločitev.

Kombinacija globalno diverzificiranih ETF-jev, regionalnih delniških indeksov s privlačnimi dividendami, strateške izpostavljenosti zlatu in izbranih regionalnih naložb omogoča, da se bonus ne obravnava kot enkratni dohodek, temveč kot finančni vir oziroma kapital, ki bo skozi čas povečeval svojo realno vrednost. Seveda imajo v okolju povišane volatilnosti prednost portfelji, zgrajeni za različne scenarije, ne pa za eno samo makroekonomsko napoved.