text size
Daljša mladost, daljše življenje in čim večja popolnost vsega – od videza, dela in življenja do otrok. Tako bi lahko opisali obsedenost ljudi, ki so, kot kaže, danes pozabili, kakšna je človeška narava: roditi se, živeti in prej ali slej umreti. Kajti kolikorkoli je to težko sprejeti, ne moremo živeti večno. Ne moremo biti večno mladi niti zdravi, prav tako pa ne moremo in nam tudi ni treba biti popolni. A kot bi ljudje na vse to pozabili, so se v sodobnem času odločili upreti vsemu človeškemu ter izkoristiti vso razpoložljivo tehnologijo, da bi dosegli popolno in neskončno življenje. Toda kaj je pri tem narobe? Na to vprašanje ni preprosto odgovoriti, poenostavljeno pa bi lahko rekli: marsikaj. Po eni strani je povsem naravno in zaželeno, da napredujemo, odkrivamo bolezni in zdravila ter uporabljamo tehnologije za razvoj, vendar se je želja po dolgoživosti (angleško longevity) v zadnjih letih tako povečala, da si ne želimo le obupno podaljšati in izpopolniti lastnih življenj, temveč tudi življenja tistih, ki se niso niti še rodili. Vse to postavlja številna vprašanja – od etike in upravljanja tehnologij do razrednih razlik in morebitnega nastanka biološko superiorne elite.
.webp){kind=icon}
