V regiji in Evropi prihaja čas stoletnikov, pa tudi glavobol

Francozinja Jeanne Louise Calment, ki je umrla leta 1997 v starosti 122 let in 164 dni, velja za najdlje živečo osebo na svetu, za katero obstajajo pisni dokazi. Kot je navedeno v Guinnessovi knjigi rekordov in številnih drugih relevantnih virih, se je rodila leta 1875, približno 14 let pred izgradnjo Eifflovega stolpa in približno 15 let pred pojavom filmov. Leto po njenem rojstvu je Tolstoj objavil Ano Karenino, Alexander Graham Bell pa je patentiral telefon.

Jeanne je živela mirno, a neverjetno dolgo življenje. Njen zakon z bogatim daljnim sorodnikom Fernandom Nicolasom Calmentom leta 1896 ji je omogočil, da ji ni bilo treba delati za preživetje. To je morda imelo vlogo pri njeni izjemni dolgoživosti: imela je možnost plavati, igrati tenis in voziti kolo, kar je prispevalo k njenemu odličnemu zdravju. Sčasoma so ljudje okoli nje pomrli – vključno z njenim možem (pri 73 letih), njeno hčerjo Yvonne (ki je umrla zaradi pljučnice leta 1934) in celo njenim vnukom Frédéricom (ki je umrl v prometni nesreči leta 1963).

Ker ni imela dedičev, je leta 1965 odvetnik po imenu André-François Raffray z Jeanne sklenil pogodbo, po kateri se ji je zavezal plačevati 2,5 tisoč frankov vsak mesec, dokler Jeanne ne umre, v zameno pa bi podedoval njeno stanovanje. To se je zdela dobra kupčija za 47-letnega Raffraya, saj je imela takrat 90 let, vendar ga je Jeanne na koncu preživela. Umrl je 30 let pozneje, njegova družina pa je nadaljevala s plačili. Do njene smrti so Jeanne izplačali več kot dvakratno vrednost njenega stanovanja.

Jeanne je še vedno nedosegljiva, a konkurenca raste

Zgodba o Jeanne Calment je pravo čudo, saj je bilo v preteklosti preseganje meje sto let življenja več kot redko, vsaj glede na razpoložljive statistične podatke. Vendar se v zadnjih desetletjih beleži nenehen porast življenjske dobe prebivalstva po svetu, vključno z Evropo in regijo Adria. Vse pogostejše so osebe, ki dočakajo stoti rojstni dan, torej stoletniki, pa tudi tako imenovani polsuperstoletniki (stari od 105 do 109 let) ter superstoletniki (stari nad 110 let). Namreč, po podatkih Mednarodne baze podatkov o dolgoživosti, ki vodi evidenco za deset večjih evropskih držav, ZDA, Kanado in Japonsko, je bilo do konca leta 2025 registriranih 23.681 oseb, starih od 105 do 109 let, ter 1.372 oseb, starejših od 110 let.

Po analizi raziskovalnega centra Pew, v kateri so citirane ocene Združenih narodov, je svet leta 2015 štel skoraj pol milijona stoletnikov (oseb, starih 100 let ali več), kar je štirikrat več kot leta 1990. Pričakuje se, da se bo ta rast pospešila, oziroma projekcije kažejo, da bo leta 2050 na svetu 3,7 milijona stoletnikov.

"Čeprav stoletniki zajemajo majhen delež starejše svetovne populacije, njihov delež raste. Leta 1990 je bilo po svetu 2,9 stoletnika na vsakih 10 tisoč oseb, starih 65 let ali več. Ta delež je do leta 2015 narasel na 7,4, napovedi pa kažejo, da se bo do leta 2050 povečal na 23,6," navaja raziskovalni center.

Kakšne so razmere v regiji Adria?

Uradni podatki kažejo, da je v regiji Adria prisotno pomembno število oseb, ki presegajo mejo 100 let, pa tudi, da se število tistih, ki doživijo zelo visoko starost, dramatično povečuje. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v državi letos 388 oseb, starih 100 ali več let, od tega 64 moških in 324 žensk. V popisu prebivalstva leta 2021 je bilo v Severni Makedoniji evidentiranih 51 oseb, starih 100 ali več let, od tega 18 moških in 33 žensk. Po popisu na Hrvaškem leta 2021 je bilo v državi 3.679 oseb v starosti 95 ali več let ter kar 21.019 oseb v starosti od 90 do 94 let. Po podatkih Republiškega zavoda za statistiko Srbije je popis iz leta 2022 pokazal, da je bilo v tej državi 117.651 oseb v starosti 85 ali več let, medtem ko je po podatkih Federalnega zavoda za statistiko Bosne in Hercegovine popis iz leta 2013 pokazal, da je bilo tam 15.692 oseb v starosti 85 ali več let.

Izboljšanje socialno-ekonomskih razmer, napredek v zdravstvenem varstvu in dvig kakovosti življenja so razlogi za premikanje starostne meje oziroma povečanje dolgoživosti prebivalstva tako v državah regije Adria kot drugod v Evropi. Po predhodnih podatkih za leto 2024 je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v EU znašala 81,7 leta, kar je povečanje za 0,3 leta v primerjavi z letom 2023, je nedavno sporočil Eurostat. V 15 državah, med katerimi je tudi Slovenija (82,3), je pričakovana življenjska doba presegla povprečje EU, najvišja pa je bila zabeležena v Italiji in na Švedskem (po 84,1 leta) ter v Španiji (84,0 leta). Najnižja življenjska doba je bila zabeležena v Bolgariji (75,9 leta), Romuniji (76,6 leta) in Latviji (76,7 leta).

Projekcije Združenih narodov prav tako napovedujejo nadaljnje podaljševanje življenjske dobe v Evropi in državah regije.

Povečano število zelo starih oseb

Projekcije Eurostata kažejo, da se bo staranje prebivalstva nadaljevalo v vseh državah članicah EU, podobne napovedi pa veljajo tudi za države regije Adria. Napoveduje se, da bo število prebivalstva EU leta 2100 manjše kot leta 2022, njegova struktura pa bo občutno starejša ob izrazitem zmanjšanju števila in deleža oseb v delovno sposobni starosti. Proces staranja se lahko prikaže skozi povečano število zelo starih oseb, pri čemer tudi starejša populacija sama prehaja skozi proces staranja. Najnovejše projekcije pravzaprav kažejo, da se bodo koeficienti starostne odvisnosti verjetno še naprej povečevali, kar poudarja izzive za javno porabo v zvezi s pokojninami, zdravstvenim varstvom in stroški dolgotrajne oskrbe.

Po podatkih Eurostata je delež prebivalstva EU, starega 80 let ali več, leta 2022 znašal 6,1 odstotka, napoveduje pa se, da bo do leta 2100 dosegel 15,3 odstotka (rast za 9,2 odstotne točke).

»Projekcije Eurostata kažejo, da bo v vseh 30 evropskih državah delež celotnega prebivalstva, starega 80 let ali več, do leta 2100 presegal 13 odstotkov. Med državami članicami EU se bo ta delež gibal od 13,3 odstotka na Cipru do 17,4 odstotka v Italiji,« navajajo iz Eurostata.

Za 18 držav članic EU projekcije kažejo, da bo delež zelo starih oseb v celotnem prebivalstvu med letoma 2022 in 2100 porasel za več kot povprečje EU (9,2 odstotne točke). Največja povečanja se pričakujejo na Irskem (za 12,8 odstotne točke) in na Malti (za 12,5 odstotne točke). Najmanjše povečanje je napovedano za Nemčijo (za 6,6 odstotne točke).

Manj otrok, več izzivov

Eurostat napoveduje, da se bo med letoma 2022 in 2035 delež otrok (starih do 14 let) v celotnem prebivalstvu EU zmanjšal z zmerno stopnjo, s 15 odstotkov na 13,6 odstotka (upad za 1,4 odstotne točke). Nato bo delež ostal stabilen pri 13,6 odstotka do približno leta 2050, zatem pa se bo dodatno zmanjšal na 13,3 odstotka in ostal na tej ravni do konca stoletja. V obdobju od 2022 do 2035 naj bi se delež otrok v celotnem prebivalstvu zmanjšal v vseh državah članicah EU, razen v Nemčiji, za katero se napoveduje rahlo povečanje za 0,3 odstotne točke (na 14,2 odstotka leta 2035), ter na Danskem, kjer naj bi ostal na enaki ravni kot leta 2022.

Napoveduje se, da se bo med letoma 2022 in 2100 delež prebivalstva v delovno sposobni starosti zmanjšal v vseh državah članicah EU. Leta 2022 je prebivalstvo v delovno sposobni starosti v EU (od 15 do 64 let) zajemalo skoraj dve tretjini (63,9 odstotka) celotnega prebivalstva. Ta delež se bo stalno zmanjševal, in sicer na 56,6 odstotka do leta 2060, nato bo sledila umiritev, potem pa nadaljnje zmanjšanje na 54,4 odstotka do leta 2100 (upad za 9,5 odstotne točke).

"V obdobju od 2022 do 2100 naj bi se delež prebivalstva v delovno sposobni starosti v celotnem prebivalstvu zmanjšal v vseh 30 evropskih državah, zajetih v projekcijah," navajajo iz Eurostata.

Največje zmanjšanje deleža prebivalstva v delovno sposobni starosti je projicirano za Malto in Luksemburg (upad za 14,7 odstotne točke), Španijo (upad za 12,3 odstotne točke), Litvo (upad za 12,2 odstotne točke) in Slovaško (upad za 12,0 odstotne točke), medtem ko je najmanjše zmanjšanje projicirano za Švedsko (upad za 6,7 odstotne točke) ter Francijo in Češko (upad po 7,5 odstotne točke).

Po drugi strani pa se napoveduje, da se bo delež starejših oseb (starih 65 let ali več) v celotnem prebivalstvu povečal v vseh 30 evropskih državah v obdobju od 2022 do 2100. Na ravni EU naj bi se povečal z 21,1 odstotka na 32,5 odstotka (za 11,4 odstotne točke), medtem ko naj bi se v državah gibala rast med 8,5 odstotne točke na Portugalskem (zs 23,7 na 32,2 odstotka) in 17,9 odstotne točke na Irskem (s 15 na 32,9 odstotka). Projekcije Eurostata kažejo, da se bo med letoma 2022 in 2100 delež starejših oseb v celotnem prebivalstvu povečal za najmanj 10 odstotne točke v vseh državah članicah EU, razen na Portugalskem, v Nemčiji, na Češkem in v Grčiji.

Generacijska odvisnost

Zmanjšanje števila oseb v delovno sposobni starosti in naraščajoče število starejših oseb bosta določala gibanje koeficienta generacijske odvisnosti. Na ravni EU naj bi se koeficient odvisnosti povečal s 33 odstotkov leta 2022 na 59,7 odstotka do leta 2100 (rast za 26,7 odstotne točke).

"Večji del te rasti bo hitrejši v obdobju od 2022 do 2060, ko naj bi dosegel 53 odstotkov (rast za 20 odstotnih točk), nato pa bo rast počasnejša do 59,7 odstotka leta 2100," poudarjajo iz Eurostata.

Med državami članicami EU je najvišji koeficient starostne odvisnosti leta 2100 projiciran za Malto (68,2 odstotka), Litvo (66,2 odstotka) in Italijo (65,7 odstotka), medtem ko je najnižji projiciran za Češko (54,1 odstotka) in Švedsko (54,8 odstotka).

Že za leto 2050 projekcije kažejo, da bosta v EU na vsako starejšo osebo manj kot dve osebi v delovno sposobni starosti.

Kombinirani učinek nekoliko manjšega števila otrok, zmanjšanja prebivalstva v delovno sposobni starosti in nenehno naraščajočega števila starejših oseb vodi v znatno povečanje skupnega koeficienta starostne odvisnosti. Leta 2022 je imelo kar 23 držav med članicami EU več kot 50 vzdrževanih oseb na vsakih 100 oseb v delovno sposobni starosti. Do leta 2100 naj bi vse države članice EU imele več kot 77 vzdrževanih oseb na 100 oseb v delovno sposobni starosti.