Kripto Adria: Srbija prva z zakonom, Slovenija brez davka

Odkar so v Združenih državah Amerike (ZDA) nedavno odobrili prve promptne kriptosklade, ki kotirajo na borzi, je kriptotrg dobil močan zagon. Virtualne valute vse bolj postajajo del realnosti v ZDA, pa tudi v Evropski uniji. V državah, kot je Nemčija, na primer še vedno veljajo bolj konservativni in birokratsko zapleteni predpisi, ki upočasnjujejo njihov prodor, zato je denimo Binance kot največja platforma za trgovanje s kriptovalutami na svetu umaknila zahtevo za pridobitev licence v Nemčiji.

In kje je v tej zgodbi regija Adria? Kako sprejete so kriptovalute v naši regiji? Kako so države v regiji regulatorno pripravljene na prodor kriptoimetja? In kaj lahko prinesejo regiji?

Ivan Andrejević iz podjetja CTB Crypto & Consulting v intervjuju za Bloomberg Businessweek Adria pravi, da regija najbolj zaostaja pri sprejemanju digitalnih valut, saj v Evropski uniji približno šest odstotkov prebivalstva uporablja kriptovalute, medtem ko jih v Srbiji na primer le dva odstotka.

"Čeprav odstotek sprejetja ni zadovoljiv, pa se je zanimanje za kriptovalute povečalo, ker je leta 2021 Srbija med prvimi na svetu sprejela zakon o digitalni lastnini, ki je precej liberalen," meni Andrejević. Dodaja, da zdaj čakajo spremembe zakona, ki bi digitalno gospodarstvo še bolj zagnale.

Osebni arhiv

 

Toda kako menedžerjem srednjih let ali lastnikom kapitala pojasniti, kaj so kriptovalute? Številni nanje gledajo kot na nekaj med stavnico in piramidnim varčevanjem. Je kripto res sodobna različica pravljice o lahkem zaslužku?

Andrejević pravi, da gre v tem primeru pravzaprav za povsem običajen generacijski razkorak in da je bilo podobno, ko je prišlo do prehoda z gotovine na elektronsko obliko plačevanja. Po njegovih besedah živimo v svetu digitalnega bančništva že 20 let, kriptosvet pa je še en korak pri njegovem pospeševanju in varnosti, ki temelji na tehnologiji veriženja blokov.

"Večino kriptovalut lahko razumemo kot projekte ali startupe, katerih poslovanje temelji na tehnologiji. Tako kot imamo v tradicionalnem finančnem sistemu IPO za delnice [prvo javno ponudbo], imamo v svetu kriptovalut ICO [prvo ponudbo kovancev], ko lahko startup izda določeno število kovancev ali žetonov vlagateljem, ki so pripravljeni vlagati v razvoj njihove ideje," pojasnjuje Andrejević. Dodaja še, da vlagateljem vedno priporoča, da za boljše razumevanje naložbe v žeton ali kriptovaluto razmišljajo, kaj bi nekoč lahko uporabljal njihov sosed, in da si ogledajo, s kakšno tehnologijo se ukvarjajo zagonska podjetja v verigi blokov. "Kot vlagatelji vlagamo v to evolucijo tehnologije."

In medtem ko je trgovanje s kriptovalutami in žetoni še najbolj podobno tradicionalnemu trgovanju in vlaganju v delnice podjetij, Andrejević dodaja, da se kriptovalutam niso uprli niti največji kritiki tega sveta, kot je Jamie Dimon iz banke JP Morgan, ki pravi, da sam nikoli ne bo kupil bitcoina. Tako je bilo podjetje JP Morgan med prvimi petimi vlagatelji, ki so odprli "banko" ali nekakšno poslovalnico v okviru projekta Decentraland, ki omogoča uporabo kriptovalute MANA za vlaganje in celo nakup nepremičnin.

 "V tem virtualnem svetu je veliko velikih blagovnih znamk in tam je svojo banko ustanovil tudi eden največjih kritikov," poudarja svetovalec za dogajanje na kriptotrgu.

Slovenija davčna kriptooaza

Ker je poslovanje ali trgovanje s kriptovalutami še vedno povezano s številnimi neznankami v regulaciji, ne samo v regiji Adria, ampak po vsem svetu, se vsak vlagatelj med drugim takoj vpraša, koliko davka mora plačati na dobiček, ustvarjen s trgovanjem z žetoni in kriptovalutami. In prav pri tem so dramatične razlike. Nekatere evropske države so že razglašene za davčne kriptooaze, v nekaterih pa so kriptodobički obdavčeni kot dodatni zaslužki, zato lahko davčna stopnja seže do 50 odstotkov.

Mestna občina Kranj

 

V Nemčiji so obdavčeni kratkoročni dobički iz trgovanja s kriptovalutami, rudarjenja in trgovanja prek terminskih pogodb ali storitev zaračunavanja v kriptovaluti, tako da gre ves ustvarjeni dohodek v individualni dohodek, ki je glede na skupni letni bruto znesek obdavčen po stopnjah vse do 45 odstotkov za zneske nad 278 tisoč evrov. Na vzhodu Nemčije pa velja še dodatni 5,5-odstotni solidarnostni davek, ki tako rekoč prepolovi celoten zaslužek fizičnih oseb. Davka ne plačajo tisti, katerih prihodki so manjši od 10.900 evrov.

Nemčija je hkrati plačila davka oprostila vse, ki imajo kriptovaluto v lasti več kot leto.

Kar zadeva davek na kriptovalute, v vsaki državi regije Adria, tako kot v Evropski uniji, veljajo drugačna davčna pravila, pogosto pa so različni tudi predpisi. Eden prvih pooblaščenih računovodij v Srbiji, ki se je specializiral za kripto, Miloš Praštalo, pojasnjuje, da Slovenija in Hrvaška zaradi uredbe MiCA (Markets in Crypto-Assets) na ravni Evropske unije na tem področju precej napredujeta tako v zakonodaji kot v praksi, čeprav je Srbija med prvimi v Evropi sprejela zakon o digitalni lastnini.

Slovenija je ena redkih držav na svetu, kjer ni treba plačati davka na dobiček ob prodaji kriptovalut. Primer: če ste kupili bitcoin leta 2019 in ga leta 2024 prodali, pa četudi z milijon evri dobička, ste oproščeni plačila davka. Vendar, pozor, to velja le, če vlagatelj s kriptovalutami ne trguje. Kadar opravi večje število transakcij na leto, pa lahko finančna uprava to razume kot opravljanje dejavnosti trgovanja. V tem primeru je vlagatelj obdavčen.

Osebni arhiv

 

"Nekoč se je v Srbiji plačeval visok davek na bitcoine in žetone. Šlo je za davek na druge dohodke in najnižja stopnja je bila 20-odstotna. Zdaj se od dobička iz kapitala od razlike med nabavno in prodajno vrednostjo plačuje 15-odstotni davek, tako kot pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih," pravi Praštalo. Dodaja, da se tudi ob izgubi splača oddati davčno napoved, saj se ta lahko prenese v naslednja obračunska leta. Kriptovalute v večini držav niso uradno plačilno sredstvo, temveč menjalno sredstvo za fiat denar ali kakšno drugo dobrino.

V Srbiji so tisti, ki hranijo kriptovalute več kot 10 let, oproščeni davka na kapitalski dobiček, pojavljajo pa se tudi pobude za skrajšanje tega obdobja na dve leti, tako kot na Hrvaškem.

Davek na kriptodohodek v Črni gori je 15-odstoten, medtem ko je v Severni Makedoniji, ki ima prav tako kriptoborze, vendar brez regulacije, 10-odstoten. Tudi na Hrvaškem je davek na kapitalski dobiček 10-odstoten, vendar se glede na kraj bivanja poveča za kak odstotek.

Prava kriptoplačila samo v Sloveniji inna Hrvaškem

"Za zdaj v Srbiji še nihče nima licence za kriptoplačevanje (B2C)," pravi Praštalo. Ko bodo ponudniki dobili dovoljenje, pa bodo na primer v supermarketih postavili svoje naprave, kot so POS-terminali, kjer boste lahko plačevali s kriptovalutami. A prodajalec ne bo prejel kriptovalute, temveč fiat valuto, poudarja Praštalo. Takšen način plačevanja že poznajo na Hrvaškem, kjer ima dovoljenje Electrocoin, ki se je povezal s supermarketi Konzum in drugimi trgovci, ter v Sloveniji startup GoCrypto podjetja Eligma.

Slovenija je na seznamu držav, privlačnih za kriptonaložbe, Ljubljana pa je razglašena za evropsko mesto, ki je najprimernejše za uporabnike kriptovalut, saj več kot 130 podjetij na več kot 580 mestih omogoča kriptoplačevanje. A teorija je eno, praksa drugo. Trgovci večinoma pravijo, da so takšna plačila redka. »Ko se okrepi cena bitcoina, se pojavi kakšna stranka, ki plača s kriptovalutami,« nam je povedal trgovec, ki prodaja telefone.

V Srbiji imata licenco za delovanje trenutno dve kriptoborzi (Crypto12 in ECD), prve žetone pa je izdalo podjetje Finspot, ki letno plačuje fiksno obrestno mero tistim, ki vlagajo v njihov žeton.

V nasprotju s Srbijo v Bosni in Hercegovini ni posebne regulacije za virtualne valute, obstajajo pa kriptoborze, kot sta Balkan Crypto Exchange (BCX) in Adriatic Crypto Exchange (ACX). Kot je za Bloomberg Businessweek Adria povedal operativni direktor ACX Nikola Maričić, dejstvo, da so v BiH virtualne valute in ponudniki storitev v zvezi z virtualnimi valutami opredeljeni le v zakonih o trgu vrednostnih papirjev in preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ustvarja pravno negotovost, s katero se morajo ukvarjati ter skupaj razvijati trg in regulacijo. Vseeno pa sta državljanom omogočena trgovanje in vlaganje na trg virtualnih valut.

"Globalni kriptotrg zaznamujejo ogromna velikost, priljubljenost in likvidnost, temu trendu sledi tudi kriptotrg v Bosni in Hercegovini, ki je v vzponu z naraščajočim številom aktivnih uporabnikov in zanimanjem splošne javnosti za tehnologije veriženja blokov," pravi Maričić. V BiH je davek 10-odstoten in, kot pravi Praštalo, tam delujejo tako, kot je do leta 2021 in sprejetja zakona deloval kriptotrg v Srbiji. Poudarja, da ima tudi Črna gora velik potencial, vendar še nima predpisov, saj je njihovo sprejemanje oteženo zaradi pogostih menjav oblasti.

"Črna gora je imela nekaj, kar se je imenovalo direktorat za verige blokov in kriptovalut, ki naj bi poskrbel za zakonodajni okvir za digitalna sredstva. Prišlo je do spremembe političnih razmer in direktorat je bil ukinjen, čeprav je potencial ogromen," še pove Maričić.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar