Konoplja – pozabljeno zeleno zlato regije Adria

Vlagateljem in tržnim analitikom po Evropi so avgusta lani zažarele oči in od takrat jim nasmeh, kar ni izginil z obraza. Pa ne zato, ker so pokadili dober džojnt, temveč zato, ker je nemška vlada sprejela predlog zakona, ki bo dovoljeval gojenje in posedovanje majhnih količin marihuane. Če bo zakon potrdil tudi nemški parlament, bo v tej državi s prihodnjim letom dovoljeno ne le kupovati in uživati ​​v rekreativni uporabi konoplje v licenčnih trgovinah in klubih, temveč bo imel vsak prebivalec pravico vzgojiti do tri rastline in posedovati do 25 gramov marihuane za osebno uporabo. 

Tako bo mogoče v Nemčiji gojiti in uživati ​​'domačo zeleno travo' brez nevarnosti za uvedbo pregona zaradi prekrška in kazni, ki so doslej ob odkritju dveh stebel marihuane dosegle več tisoč evrov. 

In medtem ko to razveseljuje turiste in okoli 4,5 milijona odraslih Nemcev, ki so po uradni statistiki vsaj enkrat poskusili marihuano, bo načrtovana legalizacija konoplje od sajenja do uživanja povzročila pravi razcvet na evropskem trgu izdelkov s kanabidiolom (CBD). CBD je osnovna sestavina konoplje, ki v nasprotju s psihoaktivnim tetrahidrokanabinolom (THC) ne vsebuje psihoaktivne snovi. 

Pripravki s CBD in THC se uporabljajo pri zdravljenju različnih bolezni, od epilepsije, multiple skleroze, Parkinsonove bolezni do depresije in raka, v nemških lekarnah pa jih je mogoče dobiti na recept. Rahljanje pravil v tem sektorju v Nemčiji bo po pričakovanjih povzročilo dramatičen skok pri na trgu medicinski, terapevtski in rekreacijski uporabi konoplje. 

Ocenjuje se, da bo prihodek zakonitega trga konoplje v Evropi letos dosegel osem milijard evrov, kar je skoraj 12-krat več kot leta 2016, ko je bilo zakonitih poslov le za 690 milijonov evrov. Veliko rast je pričakovati tudi v prihodnjih letih, ko naj bi zakoniti promet s konopljo po mnenju analitikov v 2028 poskočil na 16,5 milijarde evrov. 

Priložnost za rast na evropskem trgu se kaže predvsem v tem, da ima okoli 750 milijonov prebivalcev, katerih plačilna moč ni majhna. Po izsledkih študije podjetja New Frontier Data, ki se ukvarja z analizo podatkov o trgu konoplje, bi bile evropske potrebe po tej rastlini, če bi jo vse države v celoti legalizirale, vredne od 40 do 43 milijard evrov, do leta 2030 pa bi evropski trg celo lahko prehitel trenutno vodilnega ameriškega. 

Dobiček dušijo predsodki in nevednost 

Medtem ko je Nemčija v dekriminalizaciji konoplje med drugim videla priložnost za gospodarski razvoj, večina držav regije Adria ostro kaznuje uživalce konoplje, državni organi pa celo zatirajo pridelovalce industrijske konoplje, ki ne vsebuje THC.  

Da je absurd še večji, se vse to dogaja na območjih, ki so v evropskem merilu idealna za gojenje konoplje. Še danes poznavalci tega področja navajajo, da je bila Kraljevina Jugoslavija nekoč največja proizvajalka in izvoznica te industrijske rastline v Evropi. 

Po besedah predsednice srbskega združenja Konoplja Maje Timotijević je potencial v tej pridelavi neverjetno velik, a večina ljudi, ki se odločijo za konopljo, o njej vedo zelo malo. Kot je pojasnila, sod leta 2015 v Srbiji znova zagnali organizirano pridelavo industrijske konoplje na 60 hektarjih, zdaj pa jo imajo zasejano že na tisoč hektarjih. 

Vendar se je to občutno spremenilo konec leta 2019 ob razkritju afere Jovanjica. Policisti so vdrli na veliko posestvo kmetijskega podjetja Jovanjica iz Stare Pazove, znanega srbskega pridelovalca ekološke hrane. V rastlinjakih tega podjetja, ki je imelo dovoljenje za pridelavo industrijske konoplje, so po trditvah tožilstva našli nasade konoplje s precej večjo vsebnostjo psihoaktivne snovi THC od dovoljenih 0,3 odstotka. Kot piše v obtožnici, so odkrili 1,77 tone konoplje, nekateri vzorci pa so imeli nekajkrat višjo vrednost THC od dovoljene in so zato uvrščeni na seznam prepovedanih drog. 

"Od odkritja tega primera je ogromno omejitev in pritiskov na pridelovalce industrijske konoplje, ki od ministrstva za kmetijstvo dobijo dovoljenje za sajenje, če dokažejo, da v semenih in rastlinah ni psihoaktivnih snovi," za Bloomberg Businessweek Adria pojasnjuje Timotijević. "In težava ni v tem, da jih inšpekcija obišče na dva ali tri mesece, težava so ovire na vsakem koraku. Začela se je strogo izvajati prepoved uporabe konoplje v prehrani, tako da hladno stiskanega konopljinega olja v Srbiji ni več mogoče dobiti, čeprav ima manj kot 0,3 odstotka THC. Od lani je inšpekcija lekarnam prepovedala prodajo vseh izdelkov iz konoplje," dodaja. Zaradi vsega tega se je površina, posejana z industrijsko konopljo, zmanjšala na le nekaj sto hektarjev. 

Sogovornica v industrijski konoplji vidi velik potencial, zato je po združenju ustanovila še kmetijsko zadrugo, lani pa podjetje, ki se ukvarja z gojenjem, predelavo in distribucijo izdelkov iz industrijske konoplje. Kot poudarja doktorica agronomije, je konoplja ena redkih kmetijskih rastlin, ki jo lahko uporabimo v celoti, s čimer bi lahko pomagalo tudi v boju proti podnebnim spremembam. 

"Po žetvi na njivah ostanejo konopljina stebla in ta lahko s predelavo postanejo odlično biogorivo. Na hektarju je okoli deset ton stebel in kakovost njihove celuloze je tako visoka, da lahko kot biogorivo nadomesti kar štiri hektarje 20 let starega gozda, medtem ko je konoplja rasla le štiri mesece. Ta rastlina porabi za četrtino več ogljikovega dioksida, zato nam pomaga v boju proti podnebnim spremembam," pojasnjuje Timotijević in dodaja, da se konoplja uporablja tudi kot surovina za izdelavo gradbenih izolacijskih plošč in biorazgradljive plastike. 

Poleg predpisov je oteževalna okoliščina v regiji tudi to, da so posamezne kmetije majhne in razpršene, stroj za predelavo konopljinih stebel pa je za posameznika drag, saj stane več sto tisoč evrov. V Srbiji razen nekaj manjših strojev trenutno ni velikih strojev za predelavo konoplje kljub dobičkonosnosti tega posla. O njegovi donosnosti, pravi Timotijević, najbolje priča podatek, da je nizozemsko podjetje v Romuniji za pridelavo konoplje najelo tisoč hektarjev zemlje, po žetvi pa plodove in stebla pripelje v matično državo. 

Potencial te proizvodnje v regiji Adria prepoznavajo tudi tuji investitorji, ki so pripravljeni na velika vlaganja v Srbijo, vendar po besedah sogovornice obupajo zaradi nedoslednosti v zakonih, ki pomembno omejujejo to panogo. Kot navaja, v pogovorih s srbskimi oblastmi vedno spomni na precej bolj liberalne predpise na Hrvaškem, pristojni v Srbiji pa so jo vedno opozarjali na nekoč zelo rigorozne nemške predpise o pridelavi in ​​uporabi konoplje s THC in brez njega. "Zdaj, ko je tudi Nemčija razrahljala nekatere omejitve, uradniki v Srbiji tega ne omenjajo več. Čeprav je trend v regiji jasen, je liberalizacija vsaj delno dosegla Slovenijo, Hrvaško, Bolgarijo in celo Albanijo, ki je nedavno legalizirala uporabo marihuane v medicini. Samo v Srbiji, Bosni in Hercegovini (BiH) ter Črni gori ni napredka," pojasnjuje in kot največji problem navaja neznanje odločevalcev. 

Črni trg nadzoruje vse 

V združenju IRKA, ki se zavzema za spremembe zakonske ureditve na področju konoplje v Srbiji, pravijo, da bi »nevednost zlahka zmagala, če ne bi bilo močnih interesov« nekaterih farmacevtskih podjetij in črnega trga. Združenje si prizadeva za legalizacijo rekreacijske in medicinske uporabe marihuane ter pomaga pacientom v Srbiji in regiji pri pridobivanju informacij o tem, kako priti do zdravil iz konoplje. Po besedah ​​Miloša Simića iz tega združenja je javna skrivnost, da se s tihotapljenjem marihuane ukvarjajo klani, ki so zelo zaščiteni in povezani z navijaškimi klubi. 

"Vse v zvezi s konopljo je ogromen generator nezakonitega denarja za mafijo in del državne korupcije. Nekdo je v tem videl posel zase, saj se ocenjuje, da se v Srbiji za konopljo (za rekreacijsko in medicinsko uporabo) porabi od dva do pet milijonov evrov na dan. Nobena druga droga ne prinaša toliko denarja," za Bloomberg Businessweek Adria trdi Simić in poudarja, da policija in pravosodje običajno preganjata posameznike, ki gojijo marihuano za lastno uporabo, pogosto iz zdravstvenih razlogov. "Veliki tihotapci marihuane iz Albanije na sodišču v najboljšem primeru dobijo hišni pripor z nošenjem GPS-monitorja za gleženj, medtem ko onkološke bolnike zaradi gojenja dveh rastlin za svoje zdravljenje obsodijo na dve leti in pol zapora."

Zaradi opisane sodne prakse in drastičnega kaznovanja uporabnikov ljudje v regiji zdravila iz konoplje kupujejo na črnem oziroma sivem trgu, kjer so pogoste tudi goljufije. Bolniki iz Srbije in večjega dela regije Adria si ta zdravila priskrbijo v Sloveniji ali od sorodnikov in različnih preprodajalcev iz Združenih držav Amerike, Kanade ali Nemčije. 

"Velikost trga je zelo težko oceniti, znano pa je, da bolniki z rakom običajno zaužijejo mililiter izvlečka konoplje, to je deset posušenih cvetov. Na mesečni ravni to pomeni okoli tisoč evrov. Število teh bolnikov ni znano, vemo pa, da vse več ljudi ta zdravila jemlje preventivno, da bi zmanjšali stres ali bolečino," pojasnjuje Simić. Kot dodaja, je nedavna raziskava v Sloveniji pokazala, da 80 odstotkov onkoloških bolnikov uporablja zdravila iz konoplje, a o tem ne obvestijo svojega zdravnika. 

Medicinska uporaba konoplje in izdelkov iz nje je legalizirana v Albaniji, Severni Makedoniji, na Hrvaškem in delno v Sloveniji, medtem ko je rekreacijska uporaba konoplje delno dekriminalizirana na Hrvaškem in v Sloveniji. 

Po drugi strani pa je v Srbiji konopljino olje prepovedano za notranjo uporabo, tudi če je brez THC, zato ga proizvajalci deklarirajo kot olje za zunanjo uporabo, čeprav se ga lahko uporablja v prehrani. Poleg tega je v Srbiji uveljavljen strog sodni pregon uživalcev marihuane, kjer legalizaciji njene uporabe nasprotujejo celo zelene in levo usmerjene stranke ter združenja bolnikov. 

"Srbija je edina država v regiji, kjer so Zeleni proti legalizaciji marihuane. Zaradi afere Jovanjica je tukajšnja opozicija proti legalizaciji ter spodbuja in krepi predsodke o konoplji. Na primer, v BiH se za legalizacijo medicinske uporabe konoplje javno zavzemajo zdravniki, združenja staršev otrok z avtizmom, združenja bolnikov z multiplo sklerozo, medtem ko je Srbija edina država, kjer zdravniki ne podpirajo svojih bolnikov," poudarja Simić iz združenja IRKA. 

V Bosni in Hercegovini pa že šest let poteka boj med različnimi združenji in zdravniki za priznanje konopljinega olja kot zdravila, saj politiki zavirajo legalizacijo. In da je absurd še večji, oblasti otežujejo pridelavo industrijske konoplje tudi zato, ker jo pri uvozu semen obravnavajo kot opojno mamilo. 

V tem času črni trg in mafijske združbe 'žanjejo' dobiček od 'domačice'. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar