Bi lahko NEK obratovala 80 let?

V 31 državah deluje skupno 413 jedrskih reaktorjev. Po podatkih mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) sta kar dve tretjini vseh jedrskih reaktorjev na svetu starejši od 30 let. Med njimi je tudi krški reaktor.

Po scenarijih agencije bi se lahko globalne jedrske kapacitete do leta 2050 povečale za več kot dvakratnik trenutnih – na 873 gigavatov. Pri tem je pomembno omeniti, da se je 22 držav (med njimi tudi Slovenija) na lanski podnebni konferenci COP28 zavzelo, da do leta 2050 potrojijo proizvodnjo električne energije iz jedrskih virov. Dobrih 13 let po Fukušimi jedrska energija pod pritiskom ciljev ogljične nevtralnosti doživlja pravo renesanso.

IAEA zato na svojih spletnih straneh in v javnih nastopih navaja, da bodo pomembno vlogo – ob dragih in dolgotrajnih gradnjah novih elektrarn, malih modularnih reaktorjih, ki so še v fazi razvoja, in jedrski fuziji, ki je še v povojih – igrali tudi obstoječi reaktorji, ki kot pravijo, "morajo delovati neprekinjeno in zanesljivo."

Agencija je v začetku leta na svojih spletnih straneh objavila, da podpira države pri dolgotrajnih obratovanjih reaktorjev. Ob začetku obratovanja jedrske elektrarne namreč pridobijo 40-letno licenco, ki jo je pa mogoče večkrat podaljšati za 20  let. A šele pred nekaj leti so se začele pojavljati prve elektrarne z 80-letnimi obratovalnimi dovoljenji. Znanost zdaj že govori o 100-letnih elektrarnah.

Nuklearna elektrarna Krško

 

Dolgotrajni postopki, ki temeljijo na strategiji dolgoživosti

Postopki podaljševanja obratovalnih licenc so dolgotrajni, zapleteni, predvsem pa kontinuirani, nam je pojasnil Jure Škodlar iz Urada za jedrsko varnost. Vanj so vključeni tako družbeniki elektrarne (torej Republiki Hrvaška in Slovenija),  ministrstvo za okolje, mednarodne institucije in Uprava RS za jedrsko varnost. "Proces za prvo podaljšanje Nuklearne elektrarne Krško se je začel pred 20 leti, že leta 2012," je pojasnil Škodlar in ob tem izpostavil, da ima NEK že v osnovi strategijo dolgotrajnega obratovanja. Ob preverjanju učinkov staranja, ki vplivajo na varnostno oceno opreme, in varnostnih pregledih tehnične opreme, vsakih 10 let poteka tudi občasni varnostni pregled. Tretji takšen pregled je bil v Krškem zaključen lani, do leta 2028 pa bodo potekale vse potrebne nadgradnje elektrarne (v skladi s t.i. Akcijskim načrtom). 

NEK naslednje leto v novo študijo izvedljivosti podaljšanja do 2063

Ob vsem navedenem je pričakovano, da bo Nuklearna elektrarna Krško, ki je lani prejela dokončno odobritev podaljšanja obratovalne dobe do leta 2043, že prihodnje leto začela prve korake za morebitna nadaljnja podaljšanja življenjske dobe. "Šele na osnovi te študije, ki bi identificirala vse zahteve referenčne ameriške in domače zakonodaje, bi lahko v NEK definirali potrebne nadaljnje korake in okvirno opredelili potrebne dodatne investicije ter ocenili potreben strošek iz tega naslova," so zapisali v NEK in dodali, da so sicer vsi stroški za izpolnitve pogojev za podaljšanje obratovanja elektrarne vključeni  v vsakoletno stroškovno ceno električne energije iz NEK.

Študija izvedljivosti bo potekala istočasno z akcijskim  načrtom. Na podlagi študije, bosta oba družbenika, torej GEN Energija in hrvaški HEP, odločala o tem, ali obstaja interes za sprožitev postopka oz. vloge za podaljšanje obratovalne dobe na Upravi za jedrsko varnost in s tem nadaljvanje potrednih analiz in pridobivanje neodvisnih strokovnih mnenj. V Krškem ocenjujejo, da bi lahko celoten postopek podaljšanja obratovanja (v kolikor do njega pride) trajal vsaj deset let. 

Zadnji odgovor bo podala politika 

Da omenjena študija, ki jo bo začel NEK prihodnje leto še ne pomeni kakršne koli odločitve ali zaveze, izhaja tudi iz odgovora Gen energije: "O morebitnem podaljšanju življenjske dobe NEK po letu 2043 se bomo strateško odločali ob primernem času. Pri tem bodo upoštevani zlasti vidiki, kot so varnost, tehnološka izvedljivost in ekonomska upravičenost, skladno z najboljšimi mednarodnimi praksami in ob upoštevanju visokih mednarodnih standardov."

Ob študiji bi bilo v končnih fazah celotnega postopka nujno pridobiti tudi presojo vplivov na okolje in okoljevarstveno soglasje. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo morata lastnici – Hrvaška in Slovenija – sprejeti politični dogovor za takšno podaljšanje, kar pomeni, da morata spremeniti veljavno meddržavno pogodbo. 

Je trend dolgoživosti tudi varen?

Trend dolgoživosti najbolj številčno testirajo v ZDA, kjer imajo tudi najstarejšo floto jedrskih elektrarn. Približno osem ameriških elektrarn je že pridobilo licence za obratovanje 80 let, okoli šest jih je v postopku podaljšanja s 60 na 80 let.

Rafael Mariano Grossi, direktor IAEE je že pred leti imenoval dolgožive reaktorje za "neopevane junake boja proti podnebnemu segrevanju." Ker dolgoživost jedrskih elektrarn temelji predvsem na rednih in temeljitih varnostnih pregledih ter vlaganjih, mnogi analitiki in strokovnjaki premišljujejo o dejanski varnosti reaktorjev, ki tako dolgo obratujejo. A Škodlar je v našem studiu poudaril, da so se z leti ustalili in razvili visoki standardi. Tuje obratovalne izkušnje pa prav tako prinašajo nove uvide v omenjene postopke, ki uvajajo visoke mednarodne standarde.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar