.webp){kind=icon}
Regija Adria je lani privabila za 10 milijard evrov neposrednih tujih naložb ali dvakrat več od povprečja pred pandemijo. Geopolitika je kljub temu pustila svoj pečat. 10 milijard evrov je še vedno 14-odstotno zmanjšanje naložb v primerjavi z letom 2022, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.
Celotno poročilo analitikov je dostopno na spletni strani Bloomberg Adria Insight.
"Tokovi neposrednih tujih naložb so se po okrepitvi po pandemiji (2021–2022) v letu 2023 ob poslabšanih pogojih financiranja mednarodnih investicijskih projektov (zaradi povečane inflacije in obrestnih mer) umirili," so med drugim v odgovoru na naša vprašanja zapisali v Umarju. Kljub upadu tokov pa je vrednost neposrednih tujih naložb v Sloveniji konec leta 2023 za tretjino presegla raven pred pandemijo.
V družbi Deloitte, ki sodeluje z vlagatelji iz tujine, pravijo, da ne opažajo upada povpraševanja vlagateljev, "ki bi želeli svoj denar vložiti v Sloveniji". "V povprečju večina naložb dosega 30 ali 50 milijonov evrov, kar je logično, ker je slovenski trg plitek," je pojasnil Lan Filipič, direktor za področje strategij in analitike v Deloitte Slovenija. Dodal je še, da prevladujejo naložbe v proizvodno industrijo, kjer je veliko znanja in izkušenj.
Prednost imajo po mnenju Filipiča podjetja z avtomatizirano proizvodnjo, saj visoka raven avtomatizacije in digitalizacije poslovnih procesov pomeni manjše število potrebnih kadrov in nižji strošek plač. Zato v Deloittu opažajo interes vlagateljev za tovrstna podjetja.
Med drugimi spodbudnimi dejavniki okolja, ki posredno in tudi neposredno vplivajo na odločitve vlagateljev, je Filipič poudaril tudi varnost države, pravice žensk, dostopnost do vrtcev in druga socialna področja. Kvalitativni dejavniki so lahko ob ceni naložbe odločilni, je pojasnil na primeru: "Lani je v Slovenijo vstopila srednje velika evropska družba, ki ima štiri milijarde evrov prometa na leto, med merili pa je bilo tudi vse našteto."
Raven neposrednih tujih naložb v minulih desetletjih
Vrednost tujih naložb (vhodnih naložb) v Sloveniji se je med letoma 2014 in 2023, v zadnjih desetih letih torej, več kot podvojila, odgovarjajo na Umarju. Do tega je prišlo predvsem zaradi priliva lastniškega kapitala, deloma pa tudi zaradi dolžniških instrumentov.
Kako konkretno so se tipi naložb spremenili v zadnjih desetletjih? "Nekoč je bilo več prevzemov. Danes jih je manj, ker je razpoložljiv nabor prevzemov v Sloveniji že zelo omejen. V drugih državah osrednje Evrope je verjetno še bolj omejen," je pojasnil Filipič.
Večje vhodne neposredne tuje naložbe so bile predvsem posledica pospešitve privatizacije, večje prodaje lastniških deležev v slovenskih podjetjih, več širitev že obstoječih podjetij s tujim kapitalom in novih (greenfield) investicij. A po mnenju Filipiča tudi greenfield naložb že primanjkuje.
Približno dve tretjini vseh naložb so imele najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije, med katerimi so po podatkih statističnega urada Nemčija, Švica, Avstrija, Italija, Francija in Hrvaška.
Naložbe, ki odražajo dolgoročne interese
Povprečna implicitna stopnja donosa neposrednih tujih naložb je bila 7,8 odstotka in je bila najvišja med komponentami mednarodnih naložb, kar po pojasnilih Umarja "odraža dolgoročni interes tujih neposrednih vlagateljev". Med kategorije pri izračunu donosnosti se uvrščajo neposredne naložbe, naložbe v vrednostne papirje in druge oblike naložb.
V Uradu za makroekonomske analize prav tako ugotavljajo, da so podjetja s tujimi neposrednimi naložbami leta 2022 dosegla več kot polovico vrednosti blagovne menjave celotnega podjetniškega sektorja.
Delež izvoza blaga takšnih podjetij pa se povečuje od leta 2014, "kar kaže, da so podjetja s tujim kapitalom oziroma tujimi vlaganji pomemben dejavnik rasti izvoza", še dodajajo v Umarju.
Slovenija med manj privlačnimi za naložbe v regiji
Kot ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria, nizka brezposelnost in z njo povezano pomanjkanje kadrov, geografska lega in stroški delovne sile Slovenijo uvrščajo med manj privlačne destinacije za neposredne tuje naložbe. Da bi ohranili konkurenčnost na tem področju, Filipič predlaga bolj koordinirano strategijo, s katero bi spodbujali določen tip investicij po vzoru drugih držav, na primer Litve. Ta načrtno privablja naložbe v finančno tehnologijo. Slovenija bi se lahko obrnila k investicijam iz manjših in srednje velikih evropskih podjetij, ki bi vložila vse od nekaj milijonov do nekaj deset milijonov. "Nekdo, ki želi zaposliti pet tisoč ljudi, bo v Sloveniji to težko storil. Če pa želijo 50, 100 ali 200, jih pa že lahko dobijo," je pojasnil Lan Filipič.
Kam Slovenija vlaga?
Naložbe Slovenije v tujini so se od leta 2014 povečevale, pravijo na Umarju, a razmeroma skromno. Slovenski vlagatelji imajo večino naložb v državah nekdanje Jugoslavije. Padajoči delež blagovnega izvoza na to območje v preteklih osmih letih pa po pojasnilih urada nakazuje, da Slovenija del prejšnjega izvoza nadomešča tudi z lokalno proizvodnjo na teh trgih.
Povprečna implicitna stopnja donosa slovenskih neposrednih naložb v tujino je bila 3,3 odstotka. Slovenija pa je pri deležu neposrednih tujih naložb v tujino med novimi članicami po deležu BDP prehitela Romunijo, Bolgarijo, Poljsko, Slovaško, Litvo, Hrvaško in Latvijo.
Celotni pogovor z Lanom Filipičem je na voljo v priloženem videu.
