Intelektualna lastnina postaja vedno pomembnejša tema v podjetništvu. Deloma zaradi dejstva, da država pravkar pripravlja strategijo upravljanja z intelektualno lastnino.
Poročali smo tudi o podjetjih, kot je Aerosol Magee Scientific, ki je prvo v Sloveniji in regiji Adria tudi prejelo prestižno mednarnodno nagrado Svetovne organizacije za zaščito intelektualne lastnine WIPO.
Intelektualna lastnina je pomemben institut za spodbudo inovacij in posledično napredek gospodarstva ter družbe. Intelektualne pravice omogočajo zaščito intelektualne lastine in monetizacijo, s tem pa večje dobičke za podjetja. Kljub temu, je delež slovenskih podjetij, ki so inovativna, približno tretjinski.
Preberi še
Ko znanost postavlja standard, znamko in podjetniško zgodbo
Inovacije morajo imeti prave pogoje in okolje, ki jih spodbuja, intelektualno lastnino pa je treba zaščititi, pravi direktorica Mateja Forštnarič.
16.10.2023
Minister za visoko šolstvo Papič: Z novim inovacijskim stebrom čez 'dolino smrti'
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije pripravlja nov zakon o visokem šolstvu.
23.02.2023
Poročilo: Konkurenčnost držav regije Adria slaba in v stagnaciji
Gospodarstva držav regije Adria smo primerjali z ostalimi postsocialističnimi evropskimi državami.
20.02.2023
Hisense odprl inovacijski center z več kot 200 delovnimi mesti
Hisense krepi pomembnost Slovenije kot svoje ključne evropske proizvodne in razvojne lokacije.
13.02.2023
Viharjenje možganov z ministrom: Inovacije imamo, toda ...
Imamo veliko inovacij, a tudi težav. Podjetniki so ponazorili, kaj vse bi se lahko izboljšalo.
20.10.2022
Slovenija le povprečna po inovativnosti
V obdobju od leta 2015 do leta 2022 so skoraj vse države Evropske unije izboljšale svojo inovacijsko uspešnost.
18.10.2022
Inovacijski potencial gospodarstva je še velik
Pogosto prihaja tudi do kršitev, predvsem zaradi nepoznavanja področja. O zaščiti intelektualne lastnine in spodbujanju inovacij je za Bloomberg Adria TV govoril Žiga Lampe, strokovnjak za intelektualno lastnino pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Lampe pravi, da ob letnih analizah inovativnosti slovenskega gospodarstva, ki so jih opravili na podlagi 131 anketirancev, ugotavljajo, da je 31 odstotkov podjetij inovativno aktivnih. 58 odstotkov vseh inovacij predstavljajo stalne inovacije.
A inovacijski potencial gospodarstva je še velik. Glavni manko, ki ga opažajo strokovnjaki, je pri vzpostavljanju inovacijskih strategij in sistemov inoviranja, pojasnjuje Lampe in dodaja, da so predvsem velika podjetja tista, ki trenutno razvijajo te potenciale.
O uvajanju zaščite intelektualne lastnine v strategijo podjetja in ustvarjanju trga z inovacijami je za rubriko Leaders govorila Mateja Forštnrič, direktorica podjetja Aerosol Magee Scientific.
V letih 2021 in 2022 se je na področju zaščite intelektualne lastnine za zaščito patenta, znamke ali modela v Sloveniji odločilo devet odstotkov podjetij. Med inovativnimi podjetji to predstavlja 27-odstotni delež, ugotavlja GZS.
Na gospodarski zbornici, tako Lampe, se težave lotevajo z ozaveščanjem, izobraževanjem in nagrajevanjem inovacij. Podjetja spodbujajo k disruptivnim – prebojnim inovacijam, kar zahteva nove načine upravljanja inovacij.
Večina slovenskih podjetij za zdaj namreč ostaja pri inkrementalnih, to je osnovnih inovacijah. Ideje zanje največkrat dobijo preko servisnih služb, preko reklamacij, da bi naslednje generacije izdelkov razvijali. Zdaj spodbujajo razvoj odprtih sistemov inoviranja, kjer se v razvojne oddelke podjetij ''povabi še druge partnerje, ki skupaj lahko ustvarjajo nove, boljše produkte,'' opozarja Lampe.
Delež podjetij, ki ima opredeljeno inovacijsko strategijo, je 12-odstoten. 14 odstotkov podjetij ima vzpostavljen interni inovacijski sistem, v katerem sodelujejo vsi zaposleni. Le sedem odstotkov podjetij pa ima med zaposlenimi najmanj eno osebo, ki je 100-odstotno osredotočena na inoviranje.
Lastnik patenta je oseba, ne podjetje
Pri inoviranju je pomembno razumevanje zakonodaje in dejstva, da patent vedno prijavi oseba, ki je tudi lastnik patenta – ne podjetje. Podjetja odkupijo patente od lastnikov.
''Tukaj je veliko priložnosti za izboljšave oz. ozaveščanje,'' dodaja Lampe, saj marsikatero podjetje nima ustreznih ureditev oz. se ne zaveda, da v okviru pogodbe o zaposlitvi ne morejo uveljavljati tega, da so patenti del podjetja.
Od podjetij, ki so se v letih 2021 in 2022 odločila za zaščito patenta, znamke ali modela, se jih je največ odločilo za zaščito patenta, 73 odstotkov, najmanj pa za zaščito modela, 35 odstotkov.
Med njimi jih je 30 odstotkov vložilo nacionalno prijavo za patent pri Uradu za intelektualno lastnino, 16 odstotkov jih je vložilo patentno prijavo za EU oziroma mednarodno registracijo, 14 odstotkov pa jih že ima potrjeno evropsko oz. mednarodno prijavo patenta.
Naslednji izziv slovenskih inovatorjev pa so skladi tveganega kapitala. Slovenija je na evropskem inovacijskem indeksu že nekaj let zmerni inovator, bila pa je višje. Eden od ključnih kazalnikov, kjer smo vrsto let slabi, je tudi dostop do tveganega kapitala,'' pojasnjuje Lampe.
V prihodnosti se sicer tehnološkim inovacijam obeta denar iz sklada Vesna Venture Capital, o katerem smo že poročali tudi na Bloomberg Adria in ki bo imel na voljo 50 milijonov evrov, vanj pa je investirala tudi GZS.
Intelektualna lastnina se sicer nanaša na patente, modele, znamke in tudi poslovne skrivnosti, je pojasnil Žiga Lampe. Patent je izključna pravica fizične ali pravne osebe za izum, ki je nov, je na inventivni ravni in je industrijsko uporaben. Model je izključna pravica fizične in pravne osebe, s katero se zavaruje videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo. Znamka je lahko sestavljena iz znakov ali zvokov, če se lahko z njimi blago ali storitve določenega podjetja razlikujejo od blaga ali storitev drugih podjetij. Poslovna skrivnost pa zajema nerazkrito poslovno znanje, izkušnje in poslovne informacije (zelo znan primer take skrivnosti je recept za coca-colo).
.webp){kind=icon}
