Viharjenje možganov z ministrom: Inovacije imamo, toda ...

Slovenija je v letu 2022 na lestvici evropskega inovacijskega indeksa zasedla 13. mesto. Dosegli smo 93,5 odstotka povprečja Evropske unije, s čimer se skupaj z Italijo uvrščamo v skupino držav zmernih inovatork. "Tri leta nazaj smo konkretno zdrsnili, zdaj pa se znova vzpenjamo," je na dogodku Bloomberg Adria o moči inovacij razložil Jernej Salecl, direktor vladnega direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo.

Kot pravi, so na vladi od takrat precej povečali vlaganja v raziskave in razvoj. "To ima multiplikativni učinek – če da vlada en evro, da večje podjetje štiri. Naš cilj oziroma zaveza je, da se približamo trem odstotkom bruto domačega proizvoda (BDP), trenutno pa smo okrog dveh odstotkov," je povedal Salecl.

"To so dejstva. Najlažje je najprej pogledati statistike in ugotoviti, kje smo dobri in kje škripa. Jasno je, da imamo nasploh problem v poslovnem okolju," se je strinjal gospodarski minister Matjaž Han. Po njegovih besedah sta problem tako upravno kot pravno okolje, "da ne govorim o tem, kaj je z umeščanjem v prostor", dodaja. Glede inovacij pa je dejal, da moramo najprej pridobiti tvegani kapital, spremeniti okolje in z javnim sistemom spremljati posamezen projekt od začetka do konca. 

Bloomberg Adria

Poglej Galerijo

Bloomberg Adria

Poglej Galerijo

Bloomberg Adria

Poglej Galerijo

Bloomberg Adria

Poglej Galerijo

 

"Imamo podjetnike, a ne tveganega kapitala"

Po mnenju Gorana Joviča, investitorja in člana uprave podjetja Tushek, je Slovenija po inovacijah tako sposobna kot Izrael, vendar ne prodre na tuje trge. "Velik problem je, da je marsikdo v začetni fazi odvisen sam od sebe. Takrat ne obstaja nobena pisna sled, ni bilanc, ni ničesar. Marsikateri startup takrat izgubi investitorja, ki bi želel vstopiti," poudarja Jovič. Po njegovih izkušnjah so investitorji v tujini vajeni v roke dobiti vsaj nekaj materiala oziroma dokumentacije. 

"Evropski trg je ravno zaradi davčne zakonodaje in industrializacije vseh izdelkov manj zanimiv za inovativne izdelke," je dodal Aljoša Tušek, generalni direktor avtomobilskega podjetja Tushek. Kot je dejal, so eno redkih podjetij, ki proizvaja celoten izdelek, ne le posameznih delov. "Kadre smo poiskali tudi v tujini, drugo leto bomo uspeli vzpostaviti tudi proizvodnjo. Pri nas inovacije in razvoj pomenijo 90 odstotkov vseh sredstev," je povedal Tušek.

Jovič se kot investitor raje zanima za projekte v Sloveniji, saj so v Ameriki že mojstri prirejanja in zelo marketinško ozaveščeni. "Več časa posvečajo temu, kot da bi razvijali idejo. Theranosov je še veliko," poudarja Jovič. V Sloveniji po njegovih besedah podjetja na začetku poti niso tako izpiljena. "Ko gledaš inovatorja, stoji pred garažo in kaže, kaj je ustvaril," dodaja Jovič.

Z njim se je strinjal tudi minister, ki pravi, da imamo kreativne podjetnike, nimamo pa tveganega kapitala, ki bi to znal financirati. "Znati moramo tudi z davčno politiko pripeljati tvegani kapital, ki bo financiral te zgodbe," pravi Han. 

Podjetniki v en glas: Potrebujemo kontinuiteto

Po mnenju tako podjetnikov kot tudi Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki jo je na delovnem srečanju predstavljala Katja Pokeržnik, vodja projekta Regionalne in nacionalne inovacije, je v poslovnem okolju nujna kontinuiteta. "Vse, česar si želimo, so odgovori, da lahko načrtujemo," poudarja Pokeržnik.

Kot je še dodala, imamo odlične strokovnjake, ki jih moramo obdržati. "Ob tem moramo vzgajati mlade, na njih moramo graditi. Na nek način moramo privabiti tudi tuje strokovnjake. Tudi pri tem je nujno izboljšati poslovno okolje," je jasna Pokeržnik.

Z njo se je strinjal tudi Matjaž Čemažar, direktor podjetja Domel, ki pravi, da se je iz različnih pristopov in od različnih vlad naučil predvsem tega, da v industriji potrebujejo kontinuiteto. "Želimo tudi to, kar naslavljamo v projektu Gremo, in sicer da povežemo vse ravni od začetka do tega, ko izdelek zagleda luč sveta. Ta proces težko dosežemo, če se vmes določen resor premakne pod drugo ministrstvo," je bil kritičen Čemažar. Minister mu je sicer zagotovil, da bodo že zdaj poskrbeli, da se vlada po referendumu ne bo pol leta ukvarjala s premeščanjem sektorjev.

Čemažar je opozoril tudi na druge pomanjkljivosti v procesu od ideje do končnega izdelka, med drugim je izpostavil predvsem časovno dimenzijo. "V zadnjem času razvijamo tisto, kar trg potrebuje, in se ne osredotočamo na razpise in subvencije, kot bi se lahko, da bi res maksimirali te učinke," poudarja Čemažar.

Po njegovem mnenju razpisi ne naslavljajo aktualnih problemov. "Hkrati moramo nasloviti vrzel med znanostjo in industrijo. Namesto da se zatikamo pri minimalnih plačah, moramo iskati rešitve za strokovnjake, visoko izobražen kader," je bil jasen Čemažar.

"Težko nagradimo delavce"

Na težave v slovenskem poslovnem okolju je opozoril tudi Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka. "Če pogledamo svetovni inovacijski indeks (Global innovation index, angl.), Slovenija negativno izstopa pri investicijah, torej pri tem, koliko denarja pride v sektor inovacij in kakšno je poslovno okolje," je pojasnil. Kot pravi, bi se morali kot država odločiti, kako urediti poslovno okolje in na katere panoge se osredotočiti.

Po besedah ministra bi se to deloma dalo urediti že tako, da bi vse možne agencije dali pod eno streho. "Imamo Spirit, SPS, SID, vsega je veliko. Če bi to znali združiti in če bi potem tako denar kot odločitve prihajali iz ene 'cevi', bi bila zadeva hitrejša in boljša," meni minister Han.

Podobno razmišlja tudi Tilen Sever, direktor razvoja tehnologij in inovacij v Steklarni Hrastnik. "Ciljna usmerjenost – to je sporočilo, ki ga pri nas manjka, ker gremo na vse in premalo osredotočeno," je prepričan Sever. Njihova inovacija, ki je bila nagrajena s strani GZS, je vključevala zeleni vodik.

"Pomembno je, da je tehnologija zelenih inovacij na voljo in se jo da implementirati, če imaš denar. Problem je, kdaj jo bomo implementirali. Trg mora k temu dodati svoj delež," opozarja Sever. Po njegovem mnenju je ključen izziv zgodnje inoviranje. "Ne stane veliko, da generiraš ideje, preučuješ poslovne modele in se potem odločaš, v kaj boš vlagal. Če bi v to več vlagali, bi imeli več uspešnih zgodb," poudarja.

Ljoljo je opozoril še na drugo perečo tematiko, in sicer kako nagraditi delavce, da je to davčno sprejemljivo. "Zelo slabi smo pri sistemu nagrajevanja, pa lahko govorimo o bonusih, nagradah, regresih, božičnicah in podobno," je dejal Ljoljo. "Lekovi delavci iz tujine pravijo, da je v Slovenijo bolje priti na dopust kot delati." 

Han je zagotovil, da vlada že pripravlja spremembe v tej smeri. "Prepričljiv model nam je ponudil Igor Akrapovič, ki ima prav tako težavo s tem, kako nagraditi ljudi," je na zaprtem dogodku povedal Han. "Sistem bo takšen, da ko bo delodajalec nagrajeval delavce, bo to sprejemljivo tako z vidika davkov kot podjetja. Zakonsko podlago bomo sedaj pripravili in jo uskladili s partnerji."

Bodo podjetja zaradi energetske krize zarezala v inovacije?

Ob visokih stroških energentov bodo podjetja morala varčevati. Kljub temu so  podjetniki zatrdili, da se sredstev za inovacije ne bodo dotikali. "Vsaka kriza najprej udari na inovacije. Če bomo nehali z razvojem, bomo imeli problem kasneje. To ohranjamo kljub krizi," je zagotovil Sever iz Steklarne Hrastnik.

Z njim se je strinjal tudi Čemažar, ki je poudaril, da ko enkrat prekineš razvoj inovacij, se ustvari za pet let škode. "Imeli bomo težko leto, dobički bodo padli. Prepričan pa sem, da smo tako stabilni, da bomo z aktivnostmi v zvezi z inovacijami nadaljevali," je dejal Čemažar.

Ljoljo je ob tem dodal, da bi bilo škoda izkoristiti dobro krizo. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar