V regiji nastaja deeptech sklad, namenjen spodbujanju razvoja in zagona znanstvenih ter tehnoloških inovacij s področja umetne inteligence, robotike, energetike, zdravstva, tudi biomaterialov in kibernetske varnosti. V skladu Vesna Venture Capital, kot bo poimenovan, bo na voljo 50 milijonov evrov, denar vanj pa bodo vložili tako uspešni podjetniki kot tudi Evropski investicijski sklad, ki je podpisal namero o 40-milijonskem vložku, je za Bloomberg Adria TV dejala Nina Dremelj, ena od glavnih partneric sklada.
Na voljo bo podjetjem v srednjeevropskem in vzhodnoevropskem prostoru, kar 75 odstotkov kandidatov pa naj bi po mnenju ustanoviteljev sklada prišlo iz Slovenije in Hrvaške. Med cilji sklada je tudi, da bi iz njega prišel vsaj en samorog.
Trenutno je v Sloveniji nekaj skladov v ustanavljanju. Zakaj je zdaj pravi trenutek za sklad in koga želite privabiti?
Res je, v tem letu je zlata doba ustanavljanja skladov, ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi. Razlog je predvsem, da so stari skladi v bistvu prišli v fazo zaključevanja in je potrebno postaviti nove. Na drugi strani pa se države zelo močno ozirajo po inovacijah. Posledično je Francija več kot 500 milijonov evrov namenila t.i. deeptech inovacijam, se pravi čistim inovacijam. Temu sledi tudi Slovenija, skupaj s Hrvaško, v konkretni iniciativi postavitve prvega tako imenovanega deeptech sklada, ki bo vlagal v čiste inovacije. Temu bodo sledili še drugi skladi v Sloveniji, klasičen sklad tveganega kapitala, ki bo skrbel za spodbujanje rasti inovativnih oziroma startup podjetij in uspešnih podjetij ter sklad, ki bo skrbel za nasledstvo, se pravi predvsem za podjetja, ko lastniki ne bodo imeli naslednikov, da si bodo lahko dejansko zagotovila transformacijo in rasla naprej.
Sklad je zanimiv tudi zato, ker gre za regijski sklad. Zapisali ste, da 75 odstotkov vseh naložb pričakujete iz Slovenije in Hrvaške. Zakaj in kakšna podjetja pričakujete?
Pričakujemo, da bo 75 odstotkov naložb v zelo zgodnjih fazah iz Slovenije in s Hrvaške. Zakaj iz teh dveh držav? Zato, ker sta SID banka, se pravi razvojna banka Slovenije, in pa HBOR banka, razvojna banka Hrvaške, vložili 20 milijonov evrov kapitala, oziroma skupaj z Evropskim investicijskim skladom v vrednosti 40 milijonov. In zato so tudi ti trgi ciljni za vlaganje deeptech sklada Vesna. Z vidika števila naložb jih bo šlo 70 odstotkov v zelo zgodnje faze podjetij. To je številčno zelo veliko, vendar je vrednostno to zelo majhen delež. V kasnejših fazah pa bo sklad večinsko podpiral zelo inovativna podjetja, ki so že na trgu oziroma so na trg šele vstopila.
Kako boste izbirali med kandidati, kakšne kriterije morajo izpolnjevati podjetja, da so zanimiva za vas? Kakšna bo povprečna investicija na naložbo?
Sklad bo izbiral podjetja, ki morajo predvsem imeti komponento tehnološkega prenosa. To pomeni, da sodelujemo v obeh državah s predstavniki pisarn tehnoloških razvojev, z univerzami, fakultetami, raziskovalnimi inštituti. Razlog je v tem, da imajo ti ljudje dostop do raziskovalcev, do ljudi, ki ustvarjajo inovacije, ki razvijajo. Posledično bomo s pomočjo ekipe v skladu in s širšim konzorcijem, ki je del sklada, preko tehnološkega prenosa oziroma procesa inovacije komercializirali. Med kriteriji so inovativnost, da izhaja inovacija iz prvenstveno javne, lahko pa tudi zasebne raziskovalne sfere. Da se bo za inovacije v zgodnjih fazah oblikovala uspešna ekipa, ki je ključna, da bodo lahko te tehnologije zaživele na trgu. Se pravi mora biti potencial na trgu. To bomo preverjali tudi v sodelovanju z različnimi industrijskimi partnerji, da lahko ideja raste in se proda. Sklad Vesna sledi parametrom Invest EU. To pomeni, da bomo pokrivali področja, kot so napredni materiali, biotehnologije, umetna inteligenca in tako naprej, z izjemo medicinskih raziskav. Te so seveda zelo zanimive in zaželene, vendar za tovrsten sklad, ki ima dobo trajanja 10 let, te raziskave trajajo predolgo, zato jih ne bomo podpirali, jih bomo pa smotrno spremljali in opazovali.
Kako kaže z iskanjem investitorjev za 10-milijonski delež investicijskega sklada? Bo šlo tu za zasebna podjetja?
Res je. Pomembno je poudariti, da bo ekipa, ki bo vodila sklad, tudi sama vložila v sklad. Ker je to najpomembneje, s tem izkaže resnost svoje namere. Drugače pa je že nekaj vlagateljev podpisalo namero o investiranju v sklad. Gre predvsem za slovenska podjetja, pa tudi hrvaška, ki se ukvarjajo s področji, v katera bo investiral sklad Vesna. Zakaj je to pomembno? Ti ljudje razumejo, kaj je naša strategija, razumejo tehnološke inovacije in so ključni podporniki vlaganja v takšne sklade. Na drugi strani si oni s tem kupujejo zavarovanje, saj imajo neposreden dostop do konkretnih inovacij vsak dan, vsako minuto. In to je dejansko ključen razlog, da je takšen sklad zelo zanimiv za vlaganja. Po statistikah pa v Evropski uniji takšni inovacijski skladi ustvarjajo tudi boljše donose kot klasični skladi.
Je med vlagatelji, ki so že podpisali pisma o nameri, tudi kakšno večje slovensko podjetje, morda kateri od najbogatejših Slovencev?
Da, tudi zelo uspešna večja slovenska podjetja so med podpisniki. Z nekaterimi se še dogovarjamo, ker je zapiranje investicij dolgotrajnejši proces, terja kar nekaj usklajevanj, razlag. Predvsem pa je v večjih strukturah podjetij to dolgotrajnejši proces tudi zato, ker odločitve potekajo po korporativni logiki. Poleti nameravamo tako zaključiti dogovore še z zadnjimi vlagatelji za prvo odpiranje sklada.
Cilj je privabiti vsaj enega samoroga. Večno vprašanje, zakaj v Sloveniji trenutno nimamo nobenega samoroga? Vidite konkretne potenciale? Morda med temi, ki se že prijavljajo?
Zanimivo vprašanje. Rekla bi, da v Sloveniji, če gledamo, kaj pomeni slovensko podjetje, res nimamo samorogov. Če tolmačimo samoroge tako kot druge države, pa že imamo v Sloveniji dva samoroga. Res pa je, da so to slovenske ekipe, ki nimajo sedeža v Sloveniji. Žal do tega prihaja zato, ker morajo slovenska podjetja po svež kapital v tujino. Posledično to niso več slovenska podjetja in prejemajo investicije v tujini. Mi si želimo ravno s takšnimi iniciativami, kot je naš sklad in naslednja dva, ki sledita, spodbuditi to, da slovenska podjetja ostanejo v Sloveniji in da imajo vrednostno verigo financiranja zagotovljeno doma. Seveda se pa nadejamo uspešnih zgodb in si želimo vsaj enega samoroga. Ciljati je treba visoko, da se čim več ciljev uresniči.
.webp){kind=icon}
