Letališče Brnik okreva najpočasneje v regiji, tovorni promet rekorden

Letalske družbe in letališča je pandemija močno prizadela. Številke potnikov so strmoglavile. Evropska letalska industrija se letos zato sooča s skokovito rastjo števila potnikov za katere ne more zagotoviti zadostne delovne sile. Kako se potniški promet vrača na letališča v državah nekdanje Jugoslavije?

Največje po številu potnikov brez dvoma ostaja letališče Nikole Tesle v Beogradu. Lani so oskrbeli 3,286 milijona potnikov. Na drugo mesto se je zavihtelo letališče v Prištini, ki je najbolje prebrodilo pretekli dve leti. Zabeležili so 2,176 milijona potnikov. Na tretje mesto se je z 1,577 milijona potnikov uvrstil Split. V 2021 je letališče v Ljubljani, ki je leta 2010 veljalo za tretje največje, zdrsnilo na enajsto mesto. Ob vseh spodaj omenjenih sta jo prehiteli tudi letališči v Tivatu ter Podgorici.

Pandemija najbolj prizadela Dubrovnik

Med pandemijo so posebej trpela letališča, bolj znana kot turistične destinacije. V prvem letu pandemije jo je najslabše odneslo hrvaško letališče v Dubrovniku, kjer so našteli skoraj 89 odstotkov manj potnikov kot leta 2019. Število oskrbljenih potnikov je s 3,9 milijona potnikov kolapsiralo na 330 tisoč. Število potnikov na letališču v Zadru je v istem obdobju upadlo za skoraj 85 odstotkov. Letališči v Zagrebu in Beogradu sta zabeležili upad 73 oziroma 69 odstotkov. Na drugi strani pa se je število potnikov v koronskem letu 2020 najmanj zmanjšalo na kosovskem letališču v Prištini. Upad je bil 53-odstoten.

Najhitreje okreva letališče v Prištini

Tudi v 2021 nobeno od letališč še ni doseglo ravni pred pandemičnega leta 2019. Najbližje je uspelo letališču v Prištini, kjer je bil promet zgolj 8,3 odstotka nižji kot v 2019. Sledi Sarajevo, kjer je bil promet nižji za 33 odstotkov in v Zadru, kjer je bil upad 36-odstoten. Najpočasnejše je okrevanje na ljubljanskem letališču ter v Dubrovniku. Na prvem so v 2021 oskrbeli 431 tisoč ljudi, to je 75 odstotkov manj kot v 2019. Na letališču v Dubrovniku je bil potniški promet v 2021 še vedno 68 odstotkov manjši kot v 2019.

Po prvi polovici leta 2022 najbolje kaže letališčema v Sarajevu in Splitu, ki se približujeta polovici števila potnikov, ki so jih oskrbeli v letu 2019. Podatki za letališče v Prištini, ki je v 2021 skoraj doseglo raven izpred pandemije, za prvo polletje 2022 niso bili na voljo. Ljubljana ob Zadru in Dubrovniku najbolj zaostaja za ravnijo iz leta 2019. V omenjenih treh letališčih so v prvem polletju oskrbeli med 76 in 78 odstotkov potnikov manj kot v 2019. Kot je nazadnje poroačl poratl Ex-yu avtiation je letališče v Podgorici julija že presegla raven izpred pandemije, saj so v sedmih mescih oskrbeli 653.567 potnikov.

Ljubljansko pa najpočasneje

Ljubljansko letališče, ki je še leta 2010 veljalo za tretje najbolj prometno v regiji nekdanje Jugoslavije, drsi na lestvici največjih. Število potnikov se je zmanjšalo že v predpandemičnem letu 2019, ko so vsa druga letališča v regiji beležila rast števila potnikov. Razlog za upad je bil stečaj največje slovenske letalske družbe Adria Airways. Po pandemiji pa se potniki na ljubljansko letališče vračajo mnogo počasneje kot drugod v regiji. Med razlogi je predvsem pomanjkanje povezav ter bližina konkurenčnih letališč.

Uspešno je slovenske potnike po propadu Adrie Airways zaradi bližine in večje ponudbe letov pritegnilo zagrebško letališče. Na počasno okrevanje je letos prispevala tudi ruska invazije Ukrajine, zaradi katere je lete nehal opravljati ruski prevoznik Aeroflot, ki je ljubljansko letališče povezoval z Moskvo. V prvem trimesečju, do prenehanja letenja, je prepeljal 8.317 potnikov.

Kot so nam povedali nedavno, kadrovskih težav nimajo. ''Za potrebe najbolj prometnega dela leta smo začeli zaposlovati že konec lanskega leta in uspešno okrepili naše ekipe – zaposlili smo več kot 50 ljudi, večinoma v oskrbi potnikov in letal," pravijo pri Fraportu, kjer za razliko od drugih evropskih letališč storitve oskrbe potnikov in letal potekajo nemoteno. A kaj ko imajo težave druga letališča in letalske družbe. Do začetka septembra je zaradi pomanjkanja osebja polete med Ljubljano in belgijskim Charleroijem odpovedal madžarski nizkocenovni prevoznik Wizz Air.

V prvi polovici leta so na ljubljanskem letališču oskrbeli 383.634 potnikov, kar je 55,4 odstotka manj kot v istem obdobju leta 2019. Upravljalec letališča Fraport letos beleži rast prometa, ki ga podpirajo tudi čarterski poleti. Pričakujejo, da se bo dinamična rast prometa nadaljevala čez poletje, in da bodo mesečne številke presegale sto tisoč potnikov. ''To nam bo omogočilo izpolniti in, upamo, celo preseči načrtovano število potnikov ob koncu leta, ko naj bi jih oskrbeli 880 tisoč,'' je julija dejala generalna direktorica Fraporta Babett Stapel.

Na ljubljanskem letališču še ocenjujejo, da bodo raven izpred pandemije dosegli leta 2026. Vstop Hrvaške v schengensko območje pa bi lahko zaradi ukinitve mejnih prehodov po pričakovanjih nekaterih privabil še dodatne potnike iz Slovenije v Zagreb.

Tovorni promet rekorden

Na področju tovornega prometa na letališču beležijo rekordno rast. Marca in aprila so oskrbeli rekordne količine tovora. Aprila je znašal 3.035 ton. V pri polovici leta so oskrbeli 15.403 tone tovora. To je občutno več kot v Zagrebu, kjer so v 2021 pretovorili 10.834 ton. Na letališču Jožeta Pučnika so primerljivo količino oskrbeli v prvi štirih mescih leta (10.493 ton). To je bilo 16 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Povprečna rast v zadnjih sedmih letih je bila 6-odstotna.

''Tovorni promet je bil za letalsko industrijo svetla točka v času pandemije. Nova dimenzija rasti, ki jo na ljubljanskem letališču beležimo v zadnjem obdobju in jo poganja močna svetovna blagovna menjava,'' so poročali v Fraportu. Še letos bodo izvedli razširitev tovornega terminala, s katero bodo pridobili 250 kvadratnih metrov dodatnih površin z novo tehnološko opremo za učinkovitejši sprejem in odpremo blaga. Začetek gradnje je predviden jeseni, dokončan naj bi bil še letos.

Kako poslujejo v Ljubljani in Zagrebu

Letališče Jožeta Pučnika je v 2021 ustvarilo 21,7 milijona evrov prihodkov. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) je zrasel na 7,8 milijona evrov. Zagrebško letališče Franja Tuđmana je v istem obdobju, kljub trikrat večjem število oskrbljenih potnikov, ustvarilo 32,7 milijona evrov prihodkov ter pridelalo 8,7 milijona evrov EBITDA. Zagrebško letališče (ZMZL), za katerega je francoski konzorcij ZAIC dobil koncesijo za upravljanje za 30 let, že več let posluje z izgubo. Obe letališči se lahko pohvalita z novima terminaloma. Nov potniški terminal v Ljubljani je vreden 21 milijonov evrov. V Zagrebu pa je francoski konzorcij v nov terminal vložili več kot 300 milijonov evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar