.webp){kind=icon}
Industrija ekspresne paketne in živilske dostave je v zadnjih letih s pospeškom med koronavirusno epidemijo dosegla izjemno rast, prišlo pa je tudi do pomembnega preoblikovanja sektorja na podlagi tehnološkega napredka in digitalizacije. Čeprav finančni podatki za lansko leto še niso na voljo, analitiki Bloomberg Adria pričakujejo, da bo na dobičkonosnost podjetij v tej panogi v lanskem letu vplivalo predvsem povišanje stroškov.
Celotno analizo industrije dostave lahko prenesete TUKAJ.
Gre za razmeroma mlado panogo, ki se razvija kot odziv na povpraševanje trga po hitri in kakovostni dostavi blaga, česar tradicionalni poštni operaterji niso mogli zagotoviti z lastnimi zmogljivostmi. Kurirske, hitre in paketne storitve so modernizirale tradicionalne poštne industrije in hkrati prisilile celotno panogo k napredku. Takšna storitev, ki dostavo omogoči v istem dnevu oziroma naslednji dan, ponuja sledljivost pošiljk in možnost prevzema na več različnih lokacijah, ima večjo dodano vrednost.
Preberi še
Trg hitre dostave: 'Zahodni potrošnik je len, takšni tudi Slovenci'
V Sloveniji imamo neverjetno veliko kvadraturo trgovin na prebivalca v primerjavi z drugimi državami.
11.05.2023
Čeprav je digitalizacija zmanjšala povpraševanje po pisemski pošti, so bile pri paketni dostavi posledice diametralno nasprotne. V letu 2021 je namreč število oddanih paketov v Evropi preseglo 18 milijard evrov, kar je desetino več kot v letu prej. Posledično se je trg hitre dostave povečal za približno 13 odstotkov in dosegel skoraj 90 milijard evrov, so izračunali pri podjetju Effigy Consulting, podatke povzemajo analitiki.
Takšen pozitiven razvoj trga odpira vrata novim igralcem, z njimi pa so prišli tudi novi poslovni modeli. Pri vseh je v ospredju zadovoljitev želja strank: kratek rok dostave po najnižjih možnih stroških.
Z mrežo paketnikov do nižjih stroškov
Omenjena panoga je zelo razdrobljena in konkurenčna. Poleg nacionalnih poštnih operaterjev v regiji Adria prevladujejo mednarodna poštna podjetja, pojavljajo pa se tudi številna kurirska podjetja v zasebni lasti. Regionalno gledano se trg po razvitosti med državami razlikuje, pri uporabi in sprejemanju novih trendov pa prednjači Slovenija, čeprav je prostora za rast še veliko.
Presenetljiv je podatek, ki so ga delili pri Woltu, in sicer da do danes vsaj 60 odstotkov Ljubljančanov še ni nikoli naročilo dostave živil, kar velja za vse trgovce in platforme, ki ponujajo tovrstno storitev. Gre za najnovejši trend v industriji dostave. "V primerjavi z baltskimi državami, Finsko in Srbijo, kjer le še 30 odstotkov ljudi ni naročilo dostave iz živilskih trgovin, je torej slovenski trg dostave živil na dom še precej v povojih," pravi Kaja Koblar, vodja Wolt Market Slovenija.
Če se dotaknemo segmenta spletne prodaje, je ključni trend v industriji dostava zunaj doma oziroma ne do vhodnih vrat. Ta model se je razvil kot posledica pritiskov na znižanje cene dostave, pa tudi kot odgovor na operativne izzive, kot so zamude zaradi prometa in kompleksno načrtovanje poti. Ta model predvideva veliko mrežo avtomatskih paketomatov, kar daje stranki fleksibilnost pri prevzemu paketa. Na strani operaterja so ključne prednosti večja učinkovitost in nižji obratovalni stroški.
Če pogledamo regijo, število paketomatov hitro narašča: DPD ima več kot tisoč lokacij za prevzem na Hrvaškem in okrog 750 po Sloveniji. GLS ima razširjeno mrežo avtomatskih paketomatov, ki jih je samo v Sloveniji 320, YU-PD pa ima 120 lokacij v Srbiji. Z mrežo paketomatov se želijo dostavljavci na dolgi rok posloviti od dostave od vrat do vrat, ki je dražja.
Industrija je sicer zelo delovno intenzivna, nedavni trendi pa ne prispevajo k privlačnosti dela v panogi dostave. Medtem ko je obseg dela naraščal po dvomestni stopnji, je digitalizacija negativno vplivala na dodatne zaslužke kurirjev, saj je vse več plačil kartičnih.
V prihodnjih letih se bo delo kurirjev ob tehnoloških inovacijah še spremenilo, saj bo dostava z droni ali avtonomnimi vozili nov korak v razvoju industrije. "To bi industrijo preusmerilo iz delovno intenzivne v kapitalsko intenzivno," menijo analitiki.
Regijo Adria pri dostave hrane obvladuje duopol
Analitiki Bloomberg Adria so analizirali tako dostavo hrane kot paketov. Dostava hrane oziroma spletno naročanje obrokov se je v zadnjih dveh oziroma treh letih namreč močno povečalo.
Globalno je trg veliko bolj razvit, nastajajo številna podjetja, ki poskušajo pridobiti delež na rastočem trgu. Zato skušajo največji igralci obraniti tržni delež z združitvami in prevzemi. Nedavno je Doordash prevzel Wolt, medtem ko je v regiji Adria odmeval prevzem podjetij Donesi in Ehrana s strani španskega Glova.
S slednjim imamo v regiji dejansko duopol, saj prevladujeta Wolt in Glovo z največjim tržnim deležem pri dostavi hrane, poudarjajo analitiki, pri čemer slednji še vedno posluje z izgubo zaradi slabšega obvladovanja stroškov. "Glede na velikost lokalnih trgov v regiji Adria in dejstvu, da dva igralca obvladujeta trg, v bližnji prihodnosti ne gre pričakovati prihoda drugih mednarodnih igralcev," menijo analitiki.
Teoretično gledano je dostava hrane del industrije dostave, vendar gre pravzaprav za tehnološka podjetja, ki posredujejo med trgovci, restavracijami, kurirji in potrošniki. Glavna posebnost modela in panoge je status dostavljavcev, saj so običajno samozaposleni in se lahko sami odločijo, kdaj, kje in koliko bodo delali.
Prav tako tudi pokojninske prispevke in socialno zdravstveno zavarovanje plačujejo sami, medtem ko ne dobijo plačanega dopusta. Tak status je razlog za vse več pozivov o ureditvi njihovega dela v smeri pogodb o zaposlitvi.
Zaposlitev dostavljavcev bi verjetno še povečala stroške poslovanja, ki morda ne bodo več sprejemljivi za podjetja. Druga posebnost modela je dostavna oprema, saj so kolesa, avtomobili in motorna kolesa dejansko last kurirja. Poseben je tudi plačni model, saj so dostavljavci plačani po dostavi, razdalji, teži naročila, času dostave, pa tudi glede na vremenske razmere, pišejo analitiki.
"Ko gre za podobne ponudnike dostave hrane, njihovi finančni podatki odražajo, da je ta segment v zgodnji fazi razvoja," ocenjujejo analitiki. Prihodki od prodaje so se povečali z začetkom pandemije, ko se je povečalo povpraševanje strank, v naslednjih letih pa bo ključna stabilizacija poslovanja ob povečevanju tržne prisotnosti v obstoječih segmentih oziroma vstopanje na nove segmente.
"Potencial je zagotovo na področju živilskih, lekarniških in priročnih izdelkov, kjer prodajalci svoj interes vidijo predvsem v hitrejši dostavi svojih izdelkov potrošnikom," pravijo analitiki. Po njihovih besedah se bodo stopnje dobička v prihodnje verjetno stabilizirale na nizkih enomestnih ravneh, ki ga poganjata povečevanje prihodkov od prodaje in aktivno obvladovanje stroškov. "To bo ključno za doseganje vzdržnosti dobička," napovedujejo analitiki.
Lani dostavljavci z nižjo dobičkonosnostjo?
Znotraj industrije dostave izdelkov so poštna podjetja največji akterji na lokalnih trgih v regiji Adria. Kot pojasnjujejo analitiki, so glede na to, da visok delež prihodkov izvira iz klasičnih storitev dostave pošte in dejavnosti v njihovem asortimanu, ta podjetja izločili iz primerjave. V analizo so vključili podjetja na trgu hitre dostave glede na višino prihodkov na domačih trgih.
Izbrana podjetja so v obdobju med letoma 2019 in 2021 zabeležila solidne stopnje rasti in so zaradi svoje narave posla ena redkih, ki so zrasla med pandemijo. V povprečju je prodaja analiziranih podjetij rasla po 13-odstotni stopnji, kar je podobno stopnji rasti celotnega trga v Evropi. Po pandemskem skoku v letu 2020 trend prihodkov od prodaje kaže na upočasnitev, ugotavljajo analitiki.
"Za leto 2022 finančni podatki še vedno niso na voljo, vendar pričakujemo, da se bo rast prodaje še upočasnila ob upadu kupne moči zaradi visoke inflacije," pričakujejo analitiki. Močne prodajne rezultate v zadnjih letih je spremljala tudi solidna rast dobičkonosne marže. Tako povprečna EBITDA kot EBIT marža sta zabeležili povečanje za pet odstotnih točk leta 2020 in – kar je še pomembneje – take stopnje so ostale na skoraj enaki ravni tudi leta 2021.
Po prodaji je bil v letu 2021 največji hrvaški GLS, saj so dosegli skoraj 41 milijonov evrov, nekoliko nižja je prodaja slovenskega GLS, ki je pri 36,4 milijona evrov. Najnižji obseg prodaje dosegata bosansko-hercegovski podjetji X Express in EuroExpress. Prodaja je sicer v letu 2021 najbolj rasla prav hrvaškemu GLS.
Zaradi široke mreže avtomatskih paketnikov je število zaposlenih pri analiziranih podjetjih precej nižje v primerjavi s podjetji, ki opravljajo drugačno dejavnost. Kljub temu med podjetji DPD, Overseas in GLS Slovenija vlada agresivna cenovna konkurenca, ki ustvarja sorazmerno nižjo dobičkonosno maržo kot podjetja, ki ne uporabljajo modela razpršene dostave.
Velika donosnost vloženega kapitala, ki je v letu 2021 v povprečju znašala 23 odstotkov, je dokaz o pomembnosti tega trga v regiji Adria. "To je še podkrepljeno s solidnimi stopnjami donosnosti in nizkim vloženim kapitalom, potrebnim za rast podjetja," ocenjujejo analitiki. Zadolženost teh podjetij je prav tako precej nizka.
Višje cene goriva in pritiski na plače
Čeprav finančni podatki za lansko leto še niso na voljo, analitiki Bloomberg Adria pričakujejo, da bo na dobičkonosnost podjetij v tej panogi v lanskem letu vplivalo predvsem povišanje stroškov, in sicer zaradi višjih cen goriva. "Gre za enega ključnih stroškov v industriji, saj so po deležu takoj za stroški zaposlenih," pojasnjujejo v poročilu. Prav tako bo na marže negativno vplivala tudi nezmožnost prenosa rasti stroškov na končne kupce. Hkrati se povečujejo pritiski na plače.
"Med alternativnimi rešitvami za ohranitev donosnosti, zlasti na dolgi rok, vidimo zelene rešitve prek uporabe električnih avtomobilov do uvajanja in širitve mreže avtomatskih paketomatov," ocenjujejo analitiki. Ob tem je segment dostave podjetjem ključni element stabilnosti prihodkov in dobičkonosnosti za dostavna podjetja, še posebej ker prinaša večjo dobičkonosnost v primerjavi z dostavo fizičnim strankam.
