Trg dela: Slovenija in Hrvaška migracijska cilja delavcev v regiji

Trg dela je eden ključnih dejavnikov za krepitev gospodarstva v letu 2023, stopnja brezposelnosti pa upada že več let zapored. Na Hrvaškem in v Sloveniji je brezposelnih celo manj ljudi od evropskega povprečja, razkorak do preostalih držav regije Adria pa je velik, saj je tam delež brezposelnih bližje dvomestnim številom.

Povpraševanje po delovni sili se je lani z močno gospodarsko rastjo občutno okrepilo, še naprej pa ima pomembno vlogo pri tem neugodna demografija. Ta namreč zmanjšuje ponudbo delovne sile v skorajda vseh panogah, pišejo analitiki Bloomberg Adria v poročilu. 

Na medletni ravni se je stopnja brezposelnosti v tretjem četrtletju 2022, za katerega so na voljo zadnji podatki, znižala v vseh državah regije Adria razen na Hrvaškem. Tam praktično ni sprememb, saj je trg dela zaradi negativnih demografskih trendov precej nestabilen. Kljub temu imata ravno Hrvaška in Slovenija najmanj brezposelnih oseb. Na Hrvaškem je takih 6,7 odstotka oseb, pri nas pa smo v tretjem četrtletju lani dosegli rekordno nizko stopnjo pri štirih odstotkih.

Tudi Srbija je imela najnižje ravni brezposelnosti v drugem četrtletju, ko so zabeležili devetodstotno stopnjo brezposelnosti. Čeprav je imela Severna Makedonija med koronavirusno pandemijo močan trg dela, stopnja brezposelnosti tam ostaja visoka pri 14,4 odstotka. Prav tako je tudi v Bosni in Hercegovini, kjer so v tretjem četrtletju 2022 zabeležili 14,8-odstotno stopnjo anketne brezposelnosti. Pri tem je treba poudariti velik razkorak v primerjavi z registrirano brezposelnostjo; razlog zanj je predvsem siva ekonomija, so zapisali analitiki Bloomberg Adria.

Milejša pravila za pridobivanje delovnih dovoljenj

Pomanjkanje delovne sile je boleča točka za hrvaško in slovensko gospodarstvo, zato sta državi omilili pravila za pridobivanje delovnih dovoljenj. Ti dve državi sta tudi glavni migracijski točki regije, saj relativno višje plače privabljajo delavce iz preostalih držav. Drugače je v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji, ki se še vedno spopadata z relativno visoko stopnjo brezposelnosti. Kljub temu je na tamkajšnjem trgu dela tudi veliko tujih delavcev, ki večinoma prihajajo iz regije in držav tretjega sveta, posegajo pa predvsem po fizičnih delih. 

Največje je povpraševanje po delovni sili v informacijsko-komunikacijskem sektorju (IKT), ki v zadnjih letih narašča tako v svetu kot tudi v regiji Adria. "V zadnjih mesecih pa prihaja do preobrata trenda, saj so tehnološki velikani poročali o slabših obetih za poslovne rezultate," poudarjajo analitiki. To vodi do zmanjšanega povpraševanja po IKT-kadru v velikih gospodarstvih.

"Kot kažejo podatki, se je ustvarjanje delovnih mest v IKT-sektorju v Združenih državah Amerike (ZDA) v drugi polovici leta 2022 upočasnilo v primerjavi z vrhuncem, ki je bil zabeležen aprila 2022," ugotavlja ekipa analitikov Bloomberg Adria.

V tem sektorju je v regiji Adria zaposlenih približno 3,5 odstotka vseh zaposlenih, kar se morda zdi razmeroma malo v celotnem gospodarstvu. Kljub temu je tempo zaposlovanja močan, zlasti ob rasti zaposlenosti v IKT, ki presega skupno rast zaposlenosti za 5,5 odstotne točke v obdobju med letoma 2018 in 2021. Ti podatki kažejo, da zaposlovanje v IKT postaja strukturno pomembnejše. Ponudba delovne sile v tem segmentu je še vedno skromna.

Hrvaška in Slovenija sta kot članici Evropske unije (EU) v prednosti pred ostalimi državami v regiji glede administrativnih zahtev in vprašanj dvojnega obdavčevanja z ZDA. Po drugi strani pa so druge države regije privlačnejše zaradi nižjih stroškov dela. "V celoti gledano ne pričakujemo bistvenega poslabšanja zaposlenosti v sektorju IKT v regiji; še več, dolgoročno se nagibamo k sklepu, da se bo ta segment še razširil," pravijo analitiki Bloomberg Adria.

V letu 2023 enoodstotno povečanje zaposlenosti v regiji

Analitiki pričakujejo, da se bo zaposlenost v regiji v letošnjem letu povečala za okoli odstotek. Rast bo počasnejša glede na leto 2022. "V državah regije bo prišlo do obratnih trendov, saj se bo stopnja brezposelnosti na Hrvaškem in v Sloveniji dvigovala, v drugih državah regije pa bo upadla," menijo analitiki. 

Ob tem zahodnoevropske države še vedno privabljajo delovno silo iz regije Adria z visokimi plačami, boljšimi splošnimi življenjskimi pogoji in na široko odprtimi vrati, so zapisali analitiki. "Glede na stopnjo izseljevanja v regiji, zlasti med mlajšimi starostnimi skupinami, se pričakuje nadaljnje zmanjševanje ponudbe delovne sile," zaključujejo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar