Slovenski nogometaši vredni 54 milijonov, hrvaški pa 284

V analizi globalnega trga športa, ki je v pandemiji doživel velike pretrese, so analitiki Bloomberg Adria pripravili pregled tako regionalnega kot globalnega športnega trga. V ospredju je bil nogomet, ki je tako v regiji kot globalno najbolj pomembna in tudi najbolj donosna športna panoga.

V primerjavi tržne vrednosti vseh nogometašev, ki igrajo v prvi ligi v posamezni državi, je brez konkurence na prvem mestu Hrvaška. Vsi nogometaši 1. HNL so vredni 284 milijonov evrov, kar je 0,5 odstotka BDP-ja, sledi Srbija s 189 milijoni (0,4 % BDP), Slovenija pa je na tretjem mestu. Vsi igralci v prvi ligi skupaj imajo zabeleženo tržno vrednost 54 milijonov evrov (0,1 % BDP), kar je denimo manj kot tržna vrednost najboljšega slovenskega nogometaša Jana Oblaka, ki je ocenjena na okrog 60 milijonov evrov. Za primerjavo z najboljšimi – v Angliji je tržna vrednost nogometašev Premier Lige več kot devet miilijard, kar je 0,4 odstotka britanskega BDP. Pogledali smo kdo so najbolje plačani športniki na svetu, kakšno je razmerje pri deljenju televizijskih pravic, ki so najbolj pomemben vir prihodkov športnih klubov in kakšni so obeti za prihodnja leta.

V letu 2026 prek 700 milijard dolarjev

Šport je bil med pandemijo med najbolj prizadetimi panogami, ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa so izpraznili tribune in močno zarezali v prihodke športnih klubov, tako globalno kot v regiji. Vsaka panoga se je prilagodila po svoje, pri vseh pa sta bili leti 2020 in 2021 v znamenju zategovanja pasu. To je bilo obdobje, ko je dolg klubov rekordno narastel, tudi za 15 in več odstotkov, leto 2022 pa prinaša občutno rast svetovnega športnega trga. Analitiki Bloomberg Adria v poročilu pričakujejo 9 odstotno letno rast globalnega športnega sektorja do leta 2026, v regijskih športnih klubih, predvsem nogometnih, pa opažajo spreminjajočo se strukturo prihodkov in manjši razkorak med klubi pri deljenju denarja iz naslova televizijskih pravic.

Poročilo Research and Markets' Sports Global Market Report za leto 2022 pričakuje, da bo športni trg s 355 milijard dolarjev v letu 2021 narastel na več kot 500 milijard dolarjev do konca leta 2022, kar bi pomenilo več kot 40 odstotno rast. Zelo visoka številka je posledica zmanjševanja investicij klubov in manj zapravljenega denarja na tekmah v letu 2021 zaradi posledic pandemije, v letu 2022 pa športni sektor poganjajo povratek gledalcev, večje investicije klubov in dražje televizijske pravice. Trend rasti naj bi se nadaljeval vsaj še do konca leta 2026 s približno 9 odstotno letno rastjo, tako da bo v letu 2026 presegel 700 milijard dolarjev.

Upoštevajoč prihodke industrije, ki spremlja športne dogodke (medijske pravice itd.), je vrednost globalne športne industrije ocenjena na 1,3 bilijona dolarjev, kar znaša 1,4 odstotke svetovnega BDP. S 600 milijardami dolarjev nogomet predstavlja kar 43 odstotkov celotnega športnega trga, z 200 milijardami sledi ameriški nogomet, kar je še dodatni pokazatelj, da so Američani za šport pripravljeni nameniti največ denarja. Šele nato sledita košarka in hokej, tenis je denimo šele na devetem mestu.

Alvarez največ zasluži od športa, Federer pa od sponzorjev

Najbolje plačani športnik na svetu v lanskem letu je bil Lionel Messi, zaslužil je 130 milijonov dolarjev - 75 milijonov s plačo, 55 milijonov pa z lastnimi sponzorskimi pogodbami. S 121 milijoni mu sledi LeBron James, s šestimi milijoni manj je na tretjem mestu Cristiano Ronaldo. V prvi deseterici najdemo nekaj zanimivih anomalij, denimo Rogerja Federerja, ki je lani zaslužil 91 milijonov dolarjev, a je le milijon zaslužil na teniških igriščih, z 90 milijoni lastnih sponzorskih prilivov pa je absolutni rekorder na lestvici. Na drugi strani so športni dosežki največ denarja prinesli prvemu boksarskemu zvezdniku Canelu Alvarezu (85 milijonov), a je le pet milijonov (šest odsototkov) zaslužil s sponzorskimi pogodbami, tako da se je uvrstil na osmo mesto lestvice.

Skupno je 50 najbolje plačanih športnikov sveta v lanskem letu zaslužilo tri milijarde dolarjev, 36 odstotkov denarja je prišlo iz naslova sponzorjev, povprečna plača športnika s tega seznama pa je znašala 59 milijonov dolarjev. Najvišje plače imajo evropski nogometaši in košarkarji v ligi NBA, šele nato sledi ameriški nogomet (NFL), med prvo petdeseterico sta tudi Lewis Hamilton in Max Verstappen ter nekaj golfistov (Mickelson, Woods, McIlroy).  

Izgubo pri prodaji vstopnic je omilila prodaja televizijskih pravic

Nogomet kot največja športna panoga je bil zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa v letih 2020 in 2021 močno prizadet, posledično se je spremenila tudi struktura prihodkov nogometnih klubov. V analizo je bilo zajetih več kot 700 nogometnih klubov, ki nastopajo v prvi ligi, najbolj pa izstopa podatek o padcu prihodkov od prodaje vstopnic. Ta je še v letu 2019 znašal 16 odstotkov celotnih prihodkov, lani pa le še dva odstotka. Posledično so ostali viri prihodka pridobili na pomembnosti, televzijske pravice so bile s 36 odstotki največji vir prihodkov nogometnih klubov.

Poleg pravic je proračune klubov reševala tudi Evropska nogometna zveza (UEFA), ki je klubom namenila dodatna sredstva za boj s pandemijo in povišala nagrade za dosežke v evropskih tekmovanjih. Delež prodanih dresov in navijaških artiklov je ostal okrog 10 odstotkov, kar je zanimivo, saj se dobršen delež navijaškega materiala ponavadi proda na štadionih, ki pa so bili v lanskem letu večinoma zaprti. V povprečju je glavni sponzor ekipe prispeval 10 odstotkov letnega proračuna, za panogo vzpodbudno pa je tudi dejstvo, da je 69 odstotkov evropskih nogometnih klubov ohranilo glavnega sponzorja tudi v kriznih letih.

Kljub temu so nogometni klubi širom Evrope v času pandemije poročali o rekordnih povišanjih zadolženosti, povprečni dolg klubov je medletno narastel za kar 15 odstotkov. Več kot 90 odstotkov odhodkov nogomentih klubov predstavljajo plače in stroški prestopov igralcev, ki so fiksni, zato jih niti v pandemiji, ko tekem ni bilo in posledično tudi ne prihodkov, niso mogli znižati.

Slovenija prednjači pri enakomerni porazdelitvi prihodkov od TV pravic

Televizijske pravice kot najpomembnejši vir prihodkov nogometnih klubov ne le v regiji, temveč po celi Evropi, se od države do države razlikujejo glede na način deljenja denarja in trženja pravic. Večina evropskih lig trži pravice za celotno ligo, obstaja pa nekaj izjem, denimo Portugalska, kjer največji klubi sami prodajajo svoje pravice, preostalemu delu lige pa tako ostane le drobiž.

V vseh največjih ligah, pa tudi na Balkanu, se televizijske pravice prodajajo za celotno ligo skupaj. Na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini se zaslužek deli glede na končno uvrstitev v prvenstvu, prvak dobi največji del finančne pogače, nato pa delež začne padati do zadnjega kluba v prvenstvu. V Srbiji in Severni Makedoniji vsi klubi v ligi dobijo enako vsoto denarja, v Sloveniji pa se polovica zaslužka deli enako med vseh 10 klubov v prvi ligi, polovica pa glede na dosežek v prvenstvu v minuli sezoni. Največje lige imajo še nekoliko bolj razvejan sistem, denimo v Angliji se 50 odstotkov denarja razdeli med vse klube enako, 25 odstotkov glede na športne dosežke in 25 odstotkov glede na to, koliko tekem posameznega kluba je bilo v živo predvajanih na televiziji. Tudi tukaj velikani dobijo večji del finančne pogače.

Angleški dogovor za prodajo televizijskih pravic je z naskokom največji, v sezoni 2022/23 bo klubom prinesel 3,9 milijarde evrov, v naslednjih treh letih pa skupno več kot 10 milijard. Sledi prva španska liga (1,9 milijarde), nemška liga (1,25 milijarde) in italijanska liga (1,13 milijarde).

Pri analizi prihodkov od prodaje televizijskih pravic v celi Evropi prihaja do konsolidacije, v večini lig se je razmerje med klubom, ki zasluži največ denarja in povprečjem lige zmanjšalo. Tako je evropsko povprečje zdaj pri koeficientu 2,1, klub z največjim deležem finančne pogače torej dobi dvakrat več denarja od povprečja lige.

V Sloveniji je ta količnik še leta 2011 znašal 2,9, do lanskega leta pa je močno upadel in delitev je bila za vse klube precej bolj enaka, količnik v Sloveniji je znašal 1,3. Za primerjavo, na Hrvaškem je bil 1,8 (v primerjavi s 7,5 leta 2011), v Angliji le 1,2, v Nemčiji pa enako kot na Hrvaškem 1,8. Do največjih razlik zaradi prej omenjenega posamičnega prodajanja TV pravic prihaja na Portugalskem, kjer klub z največjimi prihodki (Porto) zasluži kar devetkrat več od povprečja prve portugalske nogometne lige.

Manj investicij, večji poudarek na novih tehnologijah

Leto 2021 v športu je še bilo v znamenju pandemije, v letu 2022 pa spremljamo povratek v ustaljene tirnice in počasno okrevanje panoge. Na začetku leta je okrevanje poganjal entuziazem potrošnikov, ki so bili dve leti prikrajšani za spremljanje športa v živo in so v tem času prihranili finančna sredstva, ki so se v letu 2022 vrnila v športno panogo. Na drugi strani pa okrevanje ni tako visoko tudi zaradi inflacije, ki spodjeda kupno moč prebivalstva in zaradi slabših ekonomskih obetov za prihodnja leta, ki so pri kupcih razlog za previdnost.

Stanje v panogi se je stabiliziralo, investicije pa niso na pričakovani ravni tudi zaradi višjih cen zadolževanja. Za srednjeročno prihodnost pa analitiki v športu napovedujejo še večji poudarek na uvajanju novih tehnologij, predvsem virtualne realnosti. Nekateri športi (tekma med San Antoniom in Sacramentom v NBA, NASCAR) so že eksperimentirali z virtualno realnostjo, analitiki pa napovedujejo, da bodo novim tehnologijam športni klubi do konca desetletja namenjali precej več pozornosti kot doslej. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar