Nikola Mrkšić je kot najstnik v Beogradu med devetdesetimi leti prodajal znanstvenofantastične zgodbe po kavarnah in včasih zaslužil mesečno plačo v enem tednu. Danes je ustanovitelj in izvršni direktor britansko-srbskega podjetja PolyAI, ki je v zadnjih nekaj letih od investitorjev, kot so Nvidia, Zendesk Ventures, Squarepoint in drugi, zbralo skupno 200 milijonov dolarjev, da bi avtomatizirali uporabniško podporo v največjih svetovnih podjetjih.
Zadnji krog financiranja je znašal 86 milijonov dolarjev. PolyAI velikim korporacijam omogoča, da uporabniško podporo v celoti nadomestijo z agenti umetne inteligence, ki neposredno komunicirajo s strankami – tako besedilno kot glasovno – brez posredovanja zaposlenih. Podjetje ima danes več kot 100 velikih poslovnih strank, več kot 2.000 aktivnih implementacij v 45 jezikih in v več kot 25 državah.
Od Siri ekipe do PolyAI sistema
Mrkšić se je rodil v Beogradu, zaključil matematično gimnazijo in prejel štipendijo za študij računalništva na Univerzi v Cambridgeu. Pridružil se je start-upu VocalIQ kot prvi inženir. Ko je Apple leta 2015 kupil VocalIQ in tehnologijo integriral v Siri, je Mrkšić dve leti delal na glasovnem pomočniku.
Problem je bil očiten. "Kamorkoli sem šel, sem dobil enak odziv, ko so slišali, da delam na Siri. Rekli so: 'Siri ne deluje.' Ko sem jih vprašal, kaj bi želeli, da počne, so odgovorili, da naj načrtuje njihove počitnice in da bo pravi pomočnik," je zapisal Mrkšić v objavi na LinkedInu.
Z dvema kolegoma s Cambridgea je leta 2017 v Londonu ustanovil podjetje PolyAI. Podjetje ima danes pisarne v Londonu, New Yorku, San Franciscu in Beogradu.
Ključna razlika v primerjavi z običajnimi pomočniki, kot sta Siri ali Alexa, je specializacija. PolyAI se osredotoča izključno na glasovno uporabniško podporo za velika podjetja. Sistem rešuje konkretne pogovorne tokove v kontaktnih centrih, od rezervacij in potrjevanja identitete do tehnične podpore.
Po raziskavi svetovalnega podjetja Forrester uporabniki sistema PolyAI dosežejo donosnost naložbe v višini 391 odstotkov v treh letih, s povprečnimi prihranki 10,3 milijona dolarjev na podjetje. UniCredit banka je zamenjal dvajset let star sistem in pospešila usmerjanje klicev za 83 odstotkov, medtem ko je drugo ameriško podjetje PG&E prihranilo 35.000 delovnih ur.
Regija Adria kot most do globalnega trga
PolyAI ne tekmuje samo s tradicionalnimi kontaktnimi centri, temveč tudi z novo generacijo generativnih modelov, kot je ChatGPT. Razlika je v tem, da generični tekstovni modeli niso optimizirani za glasovne interakcije v realnem času in imajo težave z zanesljivostjo v kritičnih situacijah.
Podjetje je razvilo lasten model Raven, ki je bil usposobljen na stotinah milijonov dejanskih klicev uporabniške podpore. Mrkšić trdi, da je Raven desetkrat hitrejši od modela ChatGPT in ga presega v natančnosti za specifične primere uporabe v uporabniški podpori.
Najnovejši izdelek, Agent Studio, podjetjem omogoča, da prilagodijo in upravljajo glasovne agente brez dodatnega programiranja. Sistem se neposredno integrira z obstoječimi poslovnimi orodji.
Emily Walsh, glavna investitorka iz sklada Georgian, pojasnjuje: "Za največje svetovne blagovne znamke uporabniška podpora ni več le strošek, temveč ogromna priložnost za ustvarjanje vrednosti. Sposobnost PolyAI, da postavi glasovne agente, omogoča znatne prihranke in prihodke. PolyAI dokazuje, da specializirani sistemi prinašajo večjo poslovno vrednost kot splošne rešitve. Namesto da poskušajo biti vse za vse, se osredotočajo na natančno določen problem in ga rešujejo skoraj na človeški način."<
Depositphotos
Pisarna v Beogradu zaposluje inženirje, ki delajo na razvoju modelov umetne inteligence, medtem ko je večina komercialnih aktivnosti usmerjena v ZDA in Veliko Britanijo. Mrkšić obiskuje Srbijo tri do štirikrat na leto in javno poudarja pomen tehnoloških talentov iz regije.
Za tehnološki ekosistem v regiji Adria zgodba Nikole Mrkšića ponuja lekcijo o pomenu vrhunske strokovnosti, potrpežljivosti pri razvoju izdelka in globalnih ambicij. Startupi iz regije imajo dostop do kakovostnega tehnološkega izobraževanja, vendar pogosto primanjkuje kapitala in povezav s svetovnim trgom.
Mrkšić je premostil to vrzel tako, da je združil srbsko akademsko izobrazbo, britansko raziskovalno infrastrukturo in ameriški trg. PolyAI je identificiral konkreten problem, ga rešil bolje kot konkurenca in dokazal poslovno vrednost.