Nvidia, SpaceX, Novo Nordisk, Alphabet, Apple - dosežki leta 2024

Nvidia je s čipi H100 skočila kot prvak umetne inteligence (UI), medtem ko EU s svojim UI-zakonom stopa na oder etične regulacije in po ocenah nekaterih na zavoro AI razvoja v Evropi. ZDA in Kitajska sta se ujeli v 'tehnološki hladni konflikt', kjer čipi in solarni paneli zamenjujejo tradicionalno diplomacijo. 

Apple je z Vision Pro pokazal vizijo razširjene resničnosti, čeprav se še lovi v svetu generativne umetne inteligence. Vesoljski sektor je s SpaceX-ovo raketo Starship dobesedno dosegel nove višave, kvantni računalniki pa prebijajo meje nemogočega – Googlov kvantni čip Willow računa hitreje, kot si lahko predstavljamo.

Medtem je farmacevtski sektor s pomočjo Ozempica doživel 'shujševalni bum', termalne baterije pa segrevajo prihodnost energetske učinkovitosti. Leta 2024 inovacije tekmujejo z izzivi – infrastruktura, regulacije in geopolitične napetosti kažejo, da prihodnost še zdaleč ni enostavna, a zagotovo razburljiva. Tu je samo nekaj glavnih primerov, seznam je lahko neskončen, a spodnji so,' ali pa še bodo pomembno vplivali na razvoj v naslednjih letih.

Vzpon Nvidie

Nvidia je dosegla neverjeten napredek pri tehnologiji čipov za umetno inteligenco in utrdila položaj vodilnega na področju umetne inteligence. Tržna vrednost podjetja je presegla 3,6 bilijona dolarjev, kar potrjuje prevladujoč položaj v sektorju, za en dan je tržna vrednost podjetja prehitela celo Microsoft. Njihovi AI čipi serije H100 'Hopper' so postali zlati standard za poganjanje velikih jezikovnih modelov (LLM), kot so GPT-4 in njegovi nasledniki, kar je spodbudilo povpraševanje med tehnološkimi velikani, vključno z Microsoftom, Googlom in Meto. 

Uvedba zakona o umetni inteligenci EU (AI Act) 

Evropska unija je sprejela svoj prelomni zakon o umetni inteligenci (EU AI Act), ki postavlja standarde za etičen razvoj in uporabo umetne inteligence. Ta regulatorni okvir naj bi vplival na tehnološke politike po vsem svetu. Države in podjetja zunaj Evrope bodo verjetno morale prilagoditi svoje prakse, če bodo želeli poslovati na evropskem trgu. Poleg tega kritiki opozarjajo, da je zakon preveč osredotočen na regulacijo, medtem ko manj spodbuja raziskave in razvoj umetne inteligence znotraj Evrope. Zaradi strogih omejitev bi lahko podjetja premaknila svoje razvojne projekte zunaj Evrope, kar bi zmanjšalo njeno konkurenčnost na globalnem trgu. 

Applov Vision Pro in izzivi na področju generativne umetne inteligence 

Apple je predstavil Vision Pro, kar je pokazalo njegove inovativne korake na področju razširjene resničnosti. Kljub temu se je tehnološki gigant soočil z vidnimi težavami pri generativni umetni inteligenci, kar ga je spodbudilo k diverzifikaciji portfelja zunaj 'iPhonecentričnega' poslovnega modela. Apple načrtuje uvedbo lastnih modemskih čipov, ki bodo nadomestili komponente podjetja Qualcomm. Cilj je do leta 2027 preseči tehnologijo podjetja Qualcomm, kar bi precej spremenilo razmere na trgu.

Zaostrovanje tehnoloških napetosti med ZDA in Kitajsko 

ZDA so zaostrile izvozne omejitve na napredne tehnologije, vključno z Nvidia čipi serije H100 in napredno programsko opremo za umetno inteligenco, da bi omejile kitajski tehnološki napredek. Kitajska je odgovorila z razvojem čipov serije Mate 70, ki jih proizvaja Huawei, in okrepitvijo domače proizvodnje polprevodnikov pri SMIC, kjer so predstavili 7-nanometrske čipe. Na področju obnovljivih virov energije je Kitajska povečala proizvodnjo solarnih panelov in razvila nove generacije visokozmogljivih baterij.

Medtem so ZDA prek zakona CHIPS spodbudile gradnjo tovarn polprevodnikov, kot je Intelov obrat v Arizoni, in okrepile sodelovanje z Japonsko, ki je omejila izvoz materialov za litografijo, ključnih za kitajsko proizvodnjo čipov. Kritiki opozarjajo, da bi te napetosti lahko vodile v "tehnološko hladno vojno", kar bi razdelilo globalni trg. Tekma za tehnološko prevlado med državama ne kaže znakov umiritve, pri čemer obe strani pospešeno vlagata v inovacije in krepita vpliv na globalnem trgu.

Depositphotos

Generativna UI spodbuja kapitalske izdatke 

Microsoft je kupil več kot 485 tisoč čipov Nvidia H100 za svoje UI modele, medtem ko je Amazon vložil dodatne štiri milijarde dolarjev v Anthropic, da bi razvil konkurenčne UI rešitve. Meta je napovedala nove modele za ustvarjanje vsebin, prilagojenih družbenim omrežjem, in s tem povečala naložbe v UI-infrastrukturo. Po nekaterih ocenah je bilo v letu 2024 vloženih blizu 300 milijard dolarjev v razvoj UI-rešitev in infrastrukturo.  

Uporaba generativne UI sega od avtomatizacije pisanja in ustvarjanja slik do optimizacije farmacevtskih raziskav in razvoja avtonomnih vozil. Na primer, farmacevtska podjetja, kot je Moderna, uporabljajo AI za pospešitev razvoja zdravil, medtem ko Tesla implementira generativne modele za izboljšanje navigacije v svojih vozilih.

Kljub velikim priložnostim pa ostajajo izzivi. Stroški infrastrukture, potrebne za poganjanje teh sistemov, so izjemno visoki, kar daje prednost velikim tehnološkim podjetjem in ovira manjša podjetja. 

Ekspanzija vesoljskega sektorja 

SpaceX je z raketo Starship uspešno izvedel prvo popolnoma večkratno uporabno misijo, kar bo drastično znižalo stroške izstrelitev in omogočilo širšo dostopnost vesoljskih raziskav. Ameriško podjetje Intuitive Machines je z raketo Falcon 9 podjetja SpaceX izstrelilo pristajalni modul Odisej, ki je uspešno pristal na Luni. To je bil prvi ameriški pristanek na Luni po več kot pol stoletja. Pristanek je bil pomemben korak za komercialne vesoljske programe in raziskovanje Lune.

 

 

Evropska vesoljska agencija je z Ariane 6 izvedla svojo prvo komercialno misijo in prispevala module za lunarno postajo Lunar Gateway, ki jo razvijajo skupaj z NASA. Podjetja, kot sta Blue Origin in Rocket Lab, so okrepila razvoj tehnologij za mikroizstrelitve in komercialne misije na asteroidih, kar odpira nova področja v raziskovanju vesolja.

Razmah ozempica in podobnih zdravil za hujšanje

Zgodil se je globalni razmah zdravil za hujšanje, kot sta ozempic in wegovy, ki temeljita na aktivni sestavini semaglutid. Ta zdravila, prvotno zasnovana za zdravljenje diabetesa tipa 2, so postala priljubljena zaradi svojega "stranskega" učinka - zmanjšanja telesne teže. Povpraševanje po teh zdravilih je tako naraslo, da so farmacevtska podjetja, kot sta Novo Nordisk in Eli Lilly, povečala proizvodne zmogljivosti, da bi zadovoljila globalne potrebe.

Bloomberg

Ozempic je v Združenih državah postal eno najpogosteje predpisanih zdravil, medtem ko je wegovy dosegel izjemno priljubljenost v Evropi in na Kitajskem. Farmacevtska podjetja so hkrati širila raziskave in razvijala nove formulacije, ki obljubljajo še večjo učinkovitost pri uravnavanju telesne teže. Na primer, Eli Lilly je predstavil zdravilo tirzepatid, ki je po kliničnih študijah pokazalo še boljše rezultate kot semaglutid. 

Kvantna tehnologija 

Izjemen napredek na področju kvantnega računalništva, ki je omogočil reševanje problemov, prej nerešljivih za klasične računalnike. Google je predstavil svoj novi kvantni računalniški čip Willow, ki lahko v manj kot petih minutah reši izračun, za katerega bi najhitrejši superračunalniki potrebovali 10 septilijonov let (septilijon v ameriki pomeni številko, ko enki sledi 24 ničel).  

Ta dosežek temelji na uporabi 105 kvantnih bitov (qubitov), ki omogočajo vzporedno obdelavo informacij v več stanjih hkrati, kar eksponentno povečuje računsko moč. Poleg tega je Willow zasnovan tako, da z večanjem števila qubitov zmanjšuje napake, kar je bil doslej eden največjih izzivov v kvantnem računalništvu. Ta preboj obeta revolucijo na številnih področjih, vključno s kriptografijo, medicinskimi raziskavami in simulacijami molekularnih procesov.

Termalne baterije 

Zasnovane so tako, da pretvarjajo električno energijo v toploto, jo shranijo in po potrebi sprostijo za poznejšo uporabo. Proces se začne z generiranjem toplote, kjer električna energija, pogosto pridobljena iz obnovljivih virov, kot sta sončna in vetrna energija, segreva materiale z visoko toplotno kapaciteto, kot so keramične opeke, ogljikovi bloki ali kovinske zlitine. Shranjena toplota se nato hrani v izoliranih sistemih, kar omogoča, da ostane dostopna dlje časa, tudi ko električna energija ni na voljo.

Podjetja, kot je Rondo Energy, razvijajo sisteme, ki pretvarjajo električno energijo v toploto s pomočjo grelcev, podobnih tistim v grelnikih, vendar na večjem obsegu in pri višjih temperaturah. Poleg Rondo Energy tudi podjetja, kot sta Antora Energy in Electrified Thermal Solutions, razvijajo podobne tehnologije, ki uporabljajo ogljikove bloke ali termično prevodne opeke za generiranje in shranjevanje toplote.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar