Kitajska v vesolju lovi Elona Muska

S ponudbo, ki obsega vse od električnih avtomobilov in civilnih brezpilotnih letal pa do sončnih kolektorjev, se kitajska podjetja hitro uveljavljajo kot vodilna v naprednih panogah, ki jih vlada opredeljuje kot ključne. Na enem področju pa jim je to vendarle spodletelo; več kot deset let je že minilo, odkar je predsednik Ši Džinping uvedel reforme za spodbudo kitajskih zagonskih podjetij za namene vesoljskih odprav, a proizvajalci raket in satelitov v državi se še zdaleč ne morejo kosati z vodilnim svetovnim podjetjem SpaceX. 

Podjetje Elona Muska upravlja več kot šest tisoč satelitov Starlink, ki dostop do širokopasovnega interneta zagotavljajo od Argentine do Zimbabveja, medtem ko jih imajo kitajska podjetja v primerjavi s tem le peščico. V podjetju SpaceX orjejo ledino tudi s ponovno uporabo delov svojih raket, kar podjetju omogoča zniževanje stroškov, trenutno pa preizkušajo še veliko večjo raketo Starship za večkratno uporabo. Kitajska podjetja se medtem zanašajo na izdelke za enkratno uporabo s starejšo tehnologijo. 

Muskove rakete za prevoz tovora najemajo odjemalci z vsega sveta, kitajske rakete pa prevažajo večinoma domači tovor. Nič čudnega, torej, da so v podjetju SpaceX leta 2023 imeli približno sto izstrelitev, kar je osemkrat več od vseh kitajskih zagonskih podjetij v zasebnem sektorju skupaj. Letos je ta razlika še večja, z manj kot desetimi izstrelitvami raket kitajskih zagonskih podjetij in več kot 90 izstrelitvami Muskove serije Falcon (vključno z raketami v državni lasti je Kitajska do septembra imela približno 50 izstrelitev). 

Bloomberg

 

"Rakete podjetja SpaceX zdaj letijo rutinsko in izvajajo komercialne misije, Kitajska pa tovrstne tehnologije še ni usvojila," pravi Huo Liang, izvršni direktor zagonskega podjetja Deep Blue Aerospace, ki razvija rakete z dodatnimi pospeševalniki, ki jih je mogoče reciklirati za nadaljnje izstrelitve. 

Kitajska pa ne namerava ostati na drugem mestu. Medtem ko kitajskim podjetjem z vesoljsko tehnologijo v primerjavi s tekmeci v Evropi, Indiji ali na Japonskem ne gre slabo, se Ši ne želi primerjati s konkurenco drugega ali tretjega razreda. Njegov cilj, kot je 23. septembra poudaril na srečanju z vesoljskimi znanstveniki v Pekingu, je "iz Kitajske narediti vesoljsko velesilo". 

Vlada je svoji vesoljski dejavnosti zagotovila več podpore, kar vključuje pomoč pri razvoju raket za večkratno uporabo; s prenosom tovrstne tehnologije podjetjem se ukvarja nov center v Pekingu. Septembra sta zagonski podjetji Deep Blue in LandSpace Technology izvedli svoje do zdaj najbolj velikopotezne preizkuse vodoravnega vzleta in pristanka, ki je pri raketah za večkratno uporabo nujen, za odprave v letih 2025 in 2026 pa si prizadeva več zagonskih podjetij in podjetij v državni lasti. 

Proizvodnjo povečujejo tudi kitajski proizvajalci satelitov, podjetja pa širijo svoja komunikacijska omrežja v orbiti. Avgusta je kitajska raketa v orbito izstrelila 18 novih satelitov Spacesail, ki predstavljajo prvo serijo dolgo pričakovane konstelacije v nizki zemeljski orbiti (LEO), ki naj bi tekmovala s Starlinkom. Geespace, hčerinska družba kitajskega avtomobilskega konglomerata Geely, je septembra v svoji drugi letošnji izstrelitvi v nizko zemeljsko orbito poslala deset satelitov. Tako ima družba zdaj 30 satelitov, načrtuje pa, da bo do konca leta 2025 postavila konstelacijo 72 satelitov. 

Vlada želi izstrelitve olajšati s financiranjem novega objekta, ki ga bodo uporabljali komercialni operaterji. Kompleks na obali otoške province Hainan bo lahko sprejel več kot deset vrst raket in na leto omogočil več kot 30 izstrelitev. Po poročanju državnih medijev bo prva zasebna raketa izstreljena leta 2025. 

Do zdaj je vlada območje Hainana namenjala zgolj državnim podjetjem, povezanim z vojsko, zagonska podjetja pa so se morala posledično zadovoljiti z odmaknjenimi objekti na celini ali izstrelitvami iz ploščadi na morju. "Kar zadeva lokacije za izstrelitve, je Kitajska v primerjavi z ZDA v izrazito slabšem položaju," pravi Jianwei Li, vodilni partner kitajske družbe tveganega kapitala Zhencheng Capital, ki vlaga v podjetje Deep Blue. 

V bližini kompleksa stoji lani dokončani center Wenchang za vesoljsko superračunalništvo, ki je državo stal približno 1,2 milijarde juanov (169 milijonov dolarjev). Ta edini v vesoljsko industrijo usmerjeni superračunalniški objekt v državi ima 36 računalnikov, opremljenih z grafičnimi procesnimi enotami Nvidia A100, ki so jih si jih zagotovili, še preden je Washington leta 2022 prepovedal izvoz tovrstnih naprednih čipov na Kitajsko. 

Bloomberg

 

"Govori se, da vlada industrije ni podprla dovolj," pravi R. Lincoln Hines, docent na Šoli za mednarodne zadeve Sam Nunn na Tehnološkem inštitutu v Georgii. Toda gradnja novih objektov v Hainanu nakazuje, da je "na visokih ravneh prišlo do premika, ki bo poskrbel za večjo podporo uspešni komercialni vesoljski industriji". 

Ši je zasebnemu sektorju pripravljen prepustiti le omejeno mero podpore. V primerjavi z Muskovim podjetjem, ki je v zadnjih dveh desetletjih podpisalo za več kot 18 milijard dolarjev pogodb z Naso, Pentagonom in drugimi državnimi naročniki, so kitajska zagonska podjetja dobila veliko manj državne podpore. Šijeva vlada je svoja sredstva raje namenjala podjetjem v državni lasti, ki so povezana z Ljudsko osvobodilno vojsko. 

In ker je gradnja konstelacij v nizki zemeljski orbiti glavna prednostna naloga, vlada te naloge verjetno ne bo zaupala zagonskim podjetjem, pravi Alanna Krolikowski, docentka političnih znanosti na Univerzi za znanost in tehnologijo v Misuriju. "Kitajski odgovor na Starlink ni običajen komercialni projekt, temveč ključni del državne infrastrukture," pravi. "Zgrajen bo za vsako ceno."

Tudi če bodo v tako strateško pomembnih vesoljskih projektih vodilno vlogo prevzela podjetja v državni lasti, bo pomen zagonskih podjetij v prihodnjih letih rasel, pravi Clayton Swope, višji strokovni sodelavec v Centru za strateške in mednarodne študije v Washingtonu. 

"Kitajska je v časovnem pogledu v znatnem zaostanku," pravi. A to pomeni tudi, da lahko Peking sledi načrtu podpore, ki ga je ameriška vlada na rastočem podjetju SpaceX preizkušala tako pod demokratično kot tudi republikansko oblastjo. Ši lahko "film zavrti za deset let naprej in opazuje, kako se stvari razvijajo v prihodnosti," pravi Swope, "saj na Kitajskem posnemajo pot, ki so jo ubrale ZDA."

– Članek je nastal v sodelovanju z Lulu Shen. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar