Prvo leto od odprtja Severnojadranske vodikove doline je mimo in s 17 projekti v pripravi je regija na dobri poti, da izpolni svoj ambiciozen cilj proizvodnje pet tisoč ton zelenega vodika na leto. Približno 20 odstotkov te količine naj bi si izmenjale vključene države, in sicer z namenom preoblikovanja najbolj onesnaženih industrij v okolju prijazne.
V tem edinem čezmejnem programu za razvoj trga zelenega vodika v EU sodelujejo Hrvaška, Slovenija in italijanska provinca Furlanija-Julijska krajina.
Slovenija želi vodik uporabljati v proizvodnji cementa in stekla, Hrvaška ga vidi kot rešitev za hitre ladje za prevoz na otoke, Italija pa dela na njegovi uporabi v prometu in jeklarski industriji.
Preberi še
Nova vrsta električnih vozil obljublja večji doseg - a z bencinom
Kupce električnih vozil skrbi doseg. Med njimi je tudi Juan, 31-letni Kitajec, ki se je odločil za nakup električnega vozila s podaljšanim dosegom ali EREV.
16.10.2024
Plin, ki bo prehod na e-mobilnost pocenil za 500 milijard evrov
Energetskega prehoda brez vodika ne bo, meni Jürgen Guldner iz BMW.
28.11.2023
Gatalo, ReCatalyst: 'Ujeti želimo val naložb v vodik'
Pred nekaj leti je iz projekta na Kemijskem inštitutu nastal startup ReCatalyst, ki je doslej zbral tri milijone evrov zagonskih sredstev.
20.10.2023
V katere energetske vire bi vlagali vodilni v slovenski energetiki?
Disrupcije so v energetskem sistemu lahko drage, zato je treba razmišljati o novih virih za prihodnost, so prepričani vodilni v slovenskih energetskih družbah.
05.10.2023
Začetek projekta vodikove doline – prinesel naj bi tudi nova delovna mesta
Projekt Severnojadranske vodikove doline, v katerem sodelujejo Slovenija, Hrvaška in italijanska dežela Furlanija-Julijska krajina, bo trajal šest let.
26.09.2023
Več podrobnosti o projektih na Hrvaškem in v Sloveniji je pojasnil Jurij Giacomelli, izvršni direktor centra za inovacijsko projektno podporo Meta Circularity s sedežem v Ljubljani, ki je zadolžen za komunikacijo na področju razvoja Vodikove doline.
Eden največjih evropskih vodikovih projektov je projekt Severnojadranske vodikove doline. Holding slovenske elektrarne (HSE) je koordinator projekta, v katerega so vključene Slovenija, Hrvaška in Italija. Za projekt so prejeli 25 milijonov nepovratnih sredstev. "Če gledamo le neposredne stroške, se govori o cenah dva evra na kilogram ali celo nižje ali vsaj pod šest evrov na kilogram, kar je trenutno nižje od komercialne cene, ki jo trenutno imamo v manjših obratih. posredni učinki in vplivi na okolje. Če vključimo vse negativne vplive izpustov in bodoče kazni, ki jih bomo plačali zaradi kuponov, bo cena lahko drugačna." Cena je lahko drugačna za vsako državo. V transportu po sogovornikovih besedah vodik pride v poštev na dovolj dolgih razdaljah, da ga je še mogoče pokriti z vodikom za dovolj težka vozila. Srednjeročno bo elektrika skoraj zagotovo cenejša, razen če bomo avtomobile polnili v tistih obdobjih, ko je elektrika draga. |
Industrijsko testiranje zelenega vodika
Projekti so seveda raznovrstni, vendar pa jim je skupno to, da si vsi prizadevajo za razvoj določene inovacijske komponente, ob tem pa upajo, da bi lahko z razvojem teh projektov in kot rezultat dela na njih dosegli znesek naložbe v višini približno 800 milijonov evrov.
Na vzhodu Hrvaške je nalogo ozelenitve proizvodnje prevzela tovarna ploščic Dilj iz Vinkovcev, ki po navedbah ocene projekta, objavljene ob nedavnem srečanju udeležencev Vodikove doline na Reki, dela na prvem objektu za proizvodnjo zelenega vodika v okviru tunelskih peči za proizvodnjo ploščic na svetu.
Cilj projekta je s pomočjo industrijskega testiranja pokazati, da je mogoče uporabiti vodik pri proizvodnji strešnikov, hkrati pa zmanjšati emisije ogljikovega dioksida za 20 odstotkov in porabo energije za deset odstotkov. Letna proizvodnja zelenega vodika z elektrolizo bi znašala 315 ton, proizvedeni vodik pa bi delno nadomestil uporabo zemeljskega plina.
V prvi razvojni fazi načrtujejo, da bo testiranje vodika v predorski peči opravljeno do marca prihodnje leto.
Proizvodnja zelenega vodika iz obnovljivih virov
Na drugem delu Hrvaške, natančneje na otoku Cresu, sta načrtovana dva projekta. Eden je osredotočen na proizvodnjo zelenega vodika z uporabo sončne energije, tj. na postopek termolize z namenom proizvodnje zelenega vodika iz biorazgradljivih odpadkov na osnovi ogljika s toplotno energijo. V drugi razvojni fazi bi se čisti vodik, pretvorjen v električno energijo, dovajal v omrežje.
Drugi projekt je povezan s samim mestom Cres in uporabo vrednostne verige zelenega vodika v pomorskem prometu za hitre prevoze, ki vključuje proizvodnjo, skladiščenje in polnilno postajo za vodik.
Na Reki v okviru nabora pomorskih inovacij potekajo dela na razvoju pilotnega plovila na zeleni vodik.
Navsezadnje pa je tu še projekt, o katerem se je že pisalo, razvija pa ga Indeloop, družba iz skupine DOK-ING. Gre za pridobivanje vodika s postopkom termolize iz odpadnega organskega materiala, letna proizvodnja pa naj bi znašala 80 ton.
Tehnološki izzivi in vprašanja regulative
V Sloveniji podjetje Alpacem Cement iz Anhovega načrtuje proizvodnjo 50 ton zelenega vodika na leto, ta vodik pa bi služil kot pogon za tovornjake, ki prevažajo cement. Na lokaciji podjetja je načrtovana gradnja elektrolizatorja z močjo med 0,5 in enim megavatom.
Vendar pa v Anhovem opozarjajo, da stroški proizvodnje vodika zaenkrat ostajajo visoki in predstavljajo gospodarski izziv. Poleg tega negotovost glede nacionalnih predpisov otežuje pridobivanje potrebnih dovoljenj, kar pa vpliva na načrtovanje in potek projekta.
V Steklarni Hrastnik pripravljajo vodni elektrolizator z zmogljivostjo treh megavatov, ki naj bi povečal energetsko učinkovitost in prispeval k razogljičenju postopka taljenja stekla.
Slovenske elektrarne izvajajo v smislu proizvodnje zelo ambiciozen projekt za proizvodnjo in distribucijo zelenega vodika. Njihov cilj je, da bi se ta vodik uporabljal kot obnovljiv vir pri proizvodnji cementa, stekla, električne energije in prometa.
Gre za elektrolizator z močjo treh megavatov s proizvodnim ciljem, ki znaša približno 300 ton na leto. To je prva faza, namen druge faze pa je povečanje moči na 30 MW in proizvodnje na 3.000 ton na leto. V skladu s povpraševanjem bi nato v poštev prišla tudi vključitev zelenega vodika v obstoječo infrastrukturo plinovodov.
Začetek komercialnega obratovanja po zaključku prve faze je predviden za drugo četrtletje leta 2026.
V Novi Gorici pa je v pripravi projekt shranjevanja energije in inovativni sistem prenosa vodika s pomočjo tehnologije gorivnih celic.
Gorivna celica z inovativnim sistemom za shranjevanje energije omogoča učinkovito dobavo, projekt pa vključuje polnilne črpalke za vodik na petih lokacijah v treh državah.
Italijanski del zgodbe je najbolj obsežen, projekti pa vključujejo uporabo vodika v proizvodnji jekla in obdelavi kovin, inovativni kompresor vodika, elektrolizator za proizvodnjo 370 ton vodika na leto z uporabo v logistiki in prometu, razvoj jeklenk za shranjevanje in distribucijo vodika ter uporabo vodika kot sredstvo za poganjanje avtobusov javnega prevoza v Trstu in Gorici.
Razvoj trga zelenega vodika do leta 2029
Začetki Severnojadranske vodikove doline so torej obetavni, projekt pa naj bi trajal šest let, torej približno do konca leta 2029, ko naj bi bil trg komercialne rabe in zelenega vodika na območju, ki ga projekti zadevajo, že vzpostavljen.
Poleg tega se v naslednjem letu in nato v letu 2026 pričakuje začetek proizvodnje prvih kilogramov, nato pa tudi ton vodika.
Spomnimo, da nacionalna študija razvoja in izvajanja vodikove strategije napoveduje, da naj bi Hrvaška leta 2030 dosegla proizvodnjo in porabo 26,4 tisoč ton obnovljivega vodika. Seveda so načrti eno, resničnost pa je pogosto nekaj drugega, vendar pa nadnarodno sodelovanje v okviru projekta Vodikove doline obljublja in odpira prostor za vpeljavo vrednostne verige zelenega vodika, ki se bo resnično razprostirala v več sektorjih hrvaškega gospodarstva.
Čemu toliko navdušenja nad vodikom? Zeleni vodik se je kot del zelenega prehoda Evrope v ospredje prebil zaradi svoje večstranske vloge pri odmiku od fosilnih goriv. Igral naj bi ključno vlogo pri razogljičenju gospodarskih sektorjev, v katerih so alternative neizvedljive ali bistveno dražje. Tako lahko zeleni vodik v prometu in industrijskih procesih nadomesti tako imenovani sivi vodik iz fosilnih goriv ter služi za nove industrijske izdelke, kot sta zeleno gnojilo ali jeklo. Zeleni vodik se pridobiva s postopkom elektrolize, in sicer z uporabo električne energije iz obnovljivih virov za ločevanje molekul vode v vodik in kisik. Drugi način je termoliza, o kateri vam bomo več razkrili v opisu projektov Vodikova dolina Severni Jadran, saj se na tem postopku dela tudi na Hrvaškem. Pomembno je dodati, da lahko zeleni vodik v obdobjih, ko je sončna ali vetrna energija na voljo v večjih količinah, pomembno prispeva tudi k elektroenergetskemu sektorju, in sicer kot dolgoročni način shranjevanja energije v velikih količinah. Potencial zelenega vodika pri shranjevanju energije je še posebej koristen za električna omrežja, saj z uravnoteženjem sistema v času, ko se proizvede preveč ali premalo električne energije, izboljšuje njegovo prilagodljivost. To seveda povečuje tudi raven energetske učinkovitosti. |
V tekstu je naknadno dodan video in opis.