.webp){kind=icon}
31. maja 2023 je v organizaciji Bloomberg Adrie v ljubljanskem Grand hotelu Plaza potekala regionalna zelena konferenca ReGreen. Zeleni prehod je lahko tudi poslovna priložnost, pravijo uspešni podjetniki iz regije, rastoči zeleni trg prihodnost, se strinjajo finančniki in vladni predstavniki, ESG standardi pa upoštevanja nujna realnost. Investitorji si želijo več dobro pripravljenih projektov za pospešitev prehoda na obnovljive vire energije, gospodarstveniki iz energetskega sektorja pa opozarjajo na birokratske ovire pri njihovi izvedbi. Več udeležencev konference je naznanilo izdajo trajnostnih ali celo zelenih obveznic.
Zbrane sta uvodoma nagovorila Samo Ošina, COO, Bloomberga Adria, in Andrej Knez, glavni analitik pri Bloomberg Adria, ki je tudi pripravil pregled najnovejših trendov na kapitalskih trgih in spregovoril o vplivu ESG.
Konference se je udeležil tudi Klemen Boštjančič, minister za finance Republike Slovenije, z odgovorno urednico Bloomberg Businessweek Adria Marjo Milič je najprej spregovoril o načinu financiranja zelenega prehoda na ravni EU – investicije bodo morale biti ogromne, hkrati pa bo potrebno upoštevati fiskalna pravila, je povedal. Dalje je pogovor potekal bolj usmerjeno, v zelena in trajnostna vprašanja. Slovenija je bila ena izmed prvih držav EU, ki je izdala trajnostno obveznico, bilo je leto 2021, v času njenega predsedovanja Svetu EU pa je Evropska komisija oddala predlog Evropskega standarda za zelene obveznice, ki deluje v smeri pospeševanja vlaganja v projekte, potrebne za dosego ogljične nevtralnost do leta 2050. Drugo obveznico je Slovenija ponudila januarja letos: »Ko sem slišal, kakšno je bilo povpraševanje, sem najprej odreagiral negativno, ker smo očitno postavili previsoko obrestno mero,« je komentiral minister. Največ povpraševanja je prišlo iz Skandinavije, Beneluksa in nekaterih drugih zahodnoevropskih držav, Boštjančič je ob tem izrazil razočaranje nad odzivom v Sloveniji.
Na ministrstvu trenutno vodijo intenzivna pogajanja o izdaji obveznice na ameriškem, japonskem, potencialno kitajskem trgu, pri čemer obstaja odprto, ali bo ta trajnostna – gre za postopanje, ki sledi težnji po diverzifikaciji trgov, na katerih Slovenija izdaja obveznice, kar je priprava na bodoče krize, pojasnjuje minister. Na ameriškem naj bi jo izdali tik pred ali tik po poletju, zelo verjetno ne bo trajnostna, odločitev pa bo znana kmalu. Vrsta projektov ne dosega standarda zelenih ali pa trajnostnih obveznic, vseeno pa je izbira trajnostne (in ne zelene) bolj smiselna, saj je nabor projektov občutno širši, po drugi strani pa, opozarja minister, je izdaja trajnostnih obveznic relativno kompleksna, kar je tudi razlog, da teh na trgu zaenkrat še ni dosti: »Po pogovorih z investicijskimi bankami lahko rečem, da ponudba še ne sledi povpraševanju.« A »čedalje bolj je jasno, da se velikih projektov, kot je zeleni prehod, ne da financirati le iz proračunov, evropskih ali nacionalnih, in je treba v to privabiti čim več zasebnega kapitala,« je ob koncu pogovora komentiral Boštjančič. To je bila tudi primerna iztočnica za prvi panel o zelenem financiranju v Adria regiji. Marja Milič se je z gosti spraševala, kako povečati in pospešiti investicije v zeleno prihodnost in s čim vse je zeleni prehod pogojen.
Ob robu dogodka je potekala predstavitev obveznice Linhartov Kvart slovaškega podjetja Corwin (obresti: 5,5 % letno; skupni obseg izdaje: 9.500.000 €; nominalna vrednost: 10.000 €; zapadlost: 5 let; zavarovano z zastavno pravico; zastopnik: Ilirika). Da bi ta postala zelena, še mora čez potrebne zakonsko določene postopke, pojasnjuje Róbert Mitterpach, CFO. Corwin gradi najbolj trajnostne stavbe v Bratislavi in Ljubljani (Kvartet in Vilharia). Mitterpach sicer zeleni prehod ocenjuje kot priložnost za izboljšanje produktov, ki jih potrebujemo vsi. Podjetje že 13 let gradi trajnostne stavbe, ki sodijo, tako Mitterpach, med 1 % najbolj trajnostnih stavb na svetu. Kot zanimivost: vse njihove stavbe so izvedli z zelenimi strehami, kar je do danes naneslo 14 tisoč m2. Podjetje se med drugim lahko pohvali tudi z ogljično nevtralno poslovno stavbo.
Promo
Nova ljubljanska banka je na lanski svetovni dan okolja uradno postala članica Zavezništva za podnebno nevtralno bančništvo ZN (NZBA). Blaž Brodnjak, CEO, NLB d. d., je pojasnil, da gre za odločitev, ki je skladna s predanostjo družbe trajnostnemu razvoju – sedem let je od zadnjega financiranja projekta, ki vključuje premog. »Iščemo vsako priložnost za financiranje proizvodnje iz obnovljivih virov,« pojasnuje Brodnjak in dodaja, da je v tem trenutku zanimivih projektov premalo: »Upamo, da so Mokrice naslednje. Kdaj bodo Mokrice?« Napovedal je tudi izdajo prve zelene obveznice v višini 300–500 milijonov evrov, pri čemer bo NLB sredstva, pridobljena s to obveznico, v celoti namenila za projekte zmanjševanja porabe energije na objektih, projekte za proizvodnjo energije z obnovljivimi viri in podobno. V pogovoru je večkrat opozoril na prevelike ambicije na ravni EU, ki da je »bolj katoliška od papeža in uvaja nekatere ideje, ki so preprosto prezgodnje ali sploh nemogoče«.
Nacionalni cilj Republike Srbije je do leta 2040 povečati delež energije iz obnovljivih virov na vsaj 40 %. Mihailo Janković, CEO, je pojasnil, kako srbski holding MK Group pristopa k standardom ESG in okoljskim vprašanjem. Skupina MK Group, ena vodilnih investicijskih družb v jugovzhodni Evropi, letos praznuje 40 let uspešnega delovanja. Je pionirka in vodilna proizvajalka zelene energije v jadranski regiji – največji proizvajalec vetrne energije v tem delu Evrope in največji neodvisni proizvajalec električne energije v Srbiji.
MK Group in Sklad Alfi Green Energy, ki je del sistema skladov Alfi, sta nedavno z bančnim konzorcijem podpisala posojilno pogodbo za gradnjo velike vetrne elektrarne Krivača v Srbiji. Janez Grošelj, direktor podjetja Alfi Renewables, je na panelu povedal, da je povpraševanje po zeleni energiji v jugovzhodni regiji veliko večje od obstoječe ponudbe, to pa da je bil tudi povod, da so jim vlagatelji zaupali nekaj manj kot 104 milijone evrov za naložbo v ta projekt.
Konference se je virtualno udeležila tudi srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović. Lovro Gruden, direktor podjetja Indigo Consulting, jo je povprašal po prihodnjem integriranem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, ki da bo sprejet do konca tega leta, skupaj s strategijo razvoja energetike. Srbija se bo v njem med drugim zavezala, da do leta 2030 zmanjša emisije toplogrednih plinov za 34 %. »Na področju energetske učinkovitosti se nam zdi realno, da bomo končno porabo energije zmanjšali za povprečno 0,7 % na leto,« je povedala ministrica. Srbija naj bi v prihodnjih nekaj letih potrojila zmogljivosti proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov s sedanjih 550 MW. Zeleni prehod je po besedah ministrice stvar sodelovanja s podjetji, državljani, nevladnimi organizacijami in je v veliki meri odvisna od komunikacije med javnim in zasebnim sektorjem.
Na drugem panelu se je Lovro Gruden o infrastrukturnih in drugih pogojih za zeleni prehod pogovarjal z gospodarstveniki iz energetike. Glavni problemi, pa ne le v Sloveniji, temveč na svetovni ravni, so po besedah Aleksandra Mervarja, CEO Eles, še nezadostna izpopolnjenost »tehnologije za pretvorbo viška elektrike, njena hramba in transport, [...] druga stvar pa je ojačitev omrežja«, pri slednjem pa da sta težavi dve – prva je kadrovska, druga je povezana z vprašanjem, ali smo v Sloveniji sploh že dosegli konsenz glede tega, kako izpeljati zeleni prehod v energetskem sektorju. Mervar je postregel s podatki Eurostata za leto 2022, tako pa med drugim opozoril, da smo v Sloveniji »predzadnji po deležu proizvedene elektrike iz sonca in vetra in smo skupaj z vsemi našimi sosedi v zadnji tretjini med najbolj uvozno odvisnimi družbami«.
Promo
K podatkom Eurostata je Dejan Paravan, CEO, GEN energija, dodal, da smo »zadnji v Evropi glede na prirast novih obnovljivih virov v zadnjih 10 letih, le v zadnjih dveh letih smo malo boljši, saj se je povečal trg za samooskrbo«. Med razlogi za to je izpostavil težavno umeščanje projektov v prostor: »Na terenu se kaže, da šepa izvedba na nižjih birokratskih nivojih, zgolj zakon, se bojim, da ne bo dovolj, če se ne bo birokratski aparat, tisti, ki je stalen, ki ni, če hočete, odvisen od menjave vlade, prilagodil in ustrezno prepoznal našega poslanstva.« Mervar je k temu dodal, da so energetska podjeta »tudi ujetniki evropske zakonodaje – tudi ta z vidika umeščanja v prostor ni enostavna. Ampak jaz bi se predvsem trudil z operativci, predvsem na ministrstvu, ki ureja prostor«.
Promo
»Mislim, da je v Sloveniji preveč borbe ena na ena,« je pogovor nadaljeval Jože Bajuk, član uprave Petrola, d. d. Poudaril je tudi odsotnost celovite odločitve glede tega, kakšen »energetski miks« želi Slovenija vzpostaviti v prihodnjih desetletjih. Elektrika spodriva druge energente in zeleni prehod gre razumeti v luči te menjave. »Nočem rušiti koncepta dogodka, ampak jaz povezujem zeleno s tehnologijo,« je komentiral Bajuk, in še: »Vsaka nova tehnologija predstavlja resen izziv. Tudi ko so menjali parne motorje z motorji na dizelski pogon, je bila to neka disrupcija. Manjkalo je bencinskih črpalk, manjkalo je skladišč. Nove tehnologije bodo zahtevale nove investicije in to ni problem, to je priložnost.«
Na Hrvaškem imajo, tako Josip Lasić, CFO, Končar, relativno dobro situacijo, saj približno 65 % proizvodnih kapacitet predstavljajo obnovljivi viri energije, največ voda, potem veter. V podjetju Končar dve tretjini energije izvozijo (90 % v EU), največji del njihovega poslovanja pa je usmerjen v transformacijsko tehnologijo. Val investicij, poudarja Lasić, pa se šele začenja.
Martinu Tomažinu, TV voditelju in producentu pri Bloomberg Adria, so se na zadnjem panelu pridružila imena iz gospodarstva in zavarovalništva, ki dobro vedo, kako lahko zelene prakse oživijo. Pri podjetju Lidl se zavedajo odgovornosti, ki jo nalagata sodelovanje z lokalnimi dobavitelji in vključevanje trajnostnih ciljev v nabavno politiko, pove Maria Lovecchio, direktorica nabave pri Lidl Slovenija. Trgovska veriga je kot del skupine Schwarz Group zavezana trajnosti na ravni ponudbe in sodelovanja z dobavitelji.
Ena izmed prioritet je prepoznanje potrošniških trendov, tako so na primer pred tremi leti prilagodili asortiman in uvedli več kot 400 novih izdelkov (z visoko vsebnostjo beljakovin, vegetarijanske, veganske, brezglutenske, ekološke produkte itn.). Na drugi strani podjetje podpira svoje dobavitelje pri razvoju izdelkov – tako na primer zadnja leta v skladu z zavezo o ozaveščeni prehrani postopoma zmanjšujejo količine dodane soli in sladkorja v številnih izdelkih, obenem pa še vedno skrbijo, da so ti dobrega okusa. Letos so se zavezali tudi k standardom oglaševanja izdelkov otrokom. Leta 2018 so objavili zavezo, po kateri bodo v embalaži izdelkov svojih blagovnih znamk do leta 2025 zmanjšali količino plastike za 20 %. Družbeno odgovornost podjetje krepi tudi z dejavnostmi za zmanjšanje količine zavržene hrane, na primer z optimizacijo procesa naročanja dnevno sveže hrane in z različnimi zunanjimi projekti, med katerimi izstop projekt Hrana ni za tjavendan v sodelovanju s programom Ekošola, v okviru katerega od leta 2015 otroke izobražujejo o tovrstnih problemih. To šolsko leto je v projektu sodelovalo več kot 14.000 otrok in dijakov iz slovenskih vrtcev, šol in srednjih šol. 24. april je bil letos na pobudo Lidla Slovenija, Ekošole in Ekologov brez meja in drugih partnerjev, ki so dan prvič obeleževali 2021, s strani Vlade RS tudi uradno razglašen kot Slovenski dan brez zavržene hrane.
Promo
Strategija podjetja Heineken je poimenovana EverGreen, je povedal Zooullis Mina, glavni direktor Pivovarne Laško Union. Med petimi stebri omenjene strategije (2020–2025) je tudi trajnostni, ki vključuje več ciljev. Ničelni neto ogljični izpust iz proizvodnje do leta 2030 in ogljična nevtralnost v vseh procesih do leta 2040 sta med glavnimi zavezami. V Pivovarni Laško Union so si tako zadali cilj, da do leta 2030 na proizvodnem področju zmanjšajo emisije na nič, do leta 2040 pa celoten odtis, kar vključuje distribucijo in dostavo. Mina verjame, da bodo z različnimi izboljšavami do leta 2025 verjetno lahko dosegli 75% zmanjšanje, na proizvodnem področju pa bodo do leta 2026 emisije že zmanjšali na nič. Tega so se lotili s kombinacijo sončnih elektrarn, proizvodnjo bioplina in drugih obnovljivih virov energije, ob proizvodnji brezalkoholnega piva pa jim ostane dovolj veliko alkohola, da so se namenili investirati v odtis, ki jim bo omogočil uporabo alkohola kot goriva. Prispevali bodo tudi k reševanju problema pomanjkanja vode, tretji cilj, ki so si ga zadali, pa zadeva družbeno odgovornost.
Promo
»Pravzaprav sem zelo vesel, da sem danes v tej družbi, saj vsi potrebujete tovornjake,« pripoved o uspehu podjetja Scania začne Karol Sokol, CEO EAR. V lanskem letu je Scania na trg lansirala svoj prvi, popolnoma električni tovornjak za kratke in srednje dolge poti, v Ljubljani pa je nedolgo nazaj postavila prvo polnilno mesto za e-tovornjake. Ta omogoča polnjenje do 240 kW, po možnosti nadgradnjo do 1 MW, kar je standard prihodnosti. »Na področju e-mobilnosti in polnilne infrastrukture smo v bistvu med pionirji,« je povedal Sokol. Tovornjaki pomembno prispevajo k emisijam toplogrednih plinov in Scania je ena izmed prvih proizvajalcev, ki si prizadeva za odpravo tega vpliva. V enem letu bo lahko ponudila regionalni distribucijski tovornjak, trenutno se preizkuša v težkih pogojih na Švedskem. Scania je vodilna na jadranskem trgu, do leta 2030 bo že lahko dobavila polovico obsega potrebnih električnih vozil, še pojasni Sokol.
Promo
V Triglavu pa se, pove Benjamin Jošar, predsednik uprave družbe Triglav Skladi, ki je del Skupine Triglav, zelene transformacije lotevajo na dva načina. Trenutno so v procesu popolne prenove investicijskega procesa in produktne palete, med produkti že imajo trajnostni sklad Triglav Zeleni, tudi v drugi strateški dejavnosti, zavarovalništvu pa je njihovo delovanje usmerjeno k prehodu v podnebno nevtralno in proti podnebnim spremembam odporno krožno gospodarstvo.
Tako promovirajo produkte, kot so zavarovanje električnih avtomobilov, posebne ponudbe za zavarovanje sončnih elektrarn in podobne storitve. Poleg tega na ravni celotne Skupine Triglav aktivno promovirajo uporabo električnih vozil, večajo število teh v njihovem voznem parku, v prihodnje bodo na svoje poslovne zgradbe namestili solarne panele, zaposlenim pa nudijo več ugodnosti, povezanih z njihovim zdravjem. Pomembne pa so, dodaja Jošar, tudi simbolne geste. Tako so se na primer odločili, da parkirišče zavarovalnice v Skopju, ki je pozimi med tremi najbolj onesnaženimi mesti v Evropi, opremijo z osnovno infrastrukturo za polnjenje električnih vozil, ki so jih tudi priskrbeli. Strankam, ki imajo avtomobile na servisu, pa so brezplačno zagotovili nadomestna električna vozila.
Promo
Pri izdelovanju stekla je najbolj intenzivno njegovo taljenje, pri čemer se proizvede približno 500 kg CO2 na tono stekla, pove Tilen Sever, direktor razvoja in inovacij v Steklarni Hrastnik. V okviru mednarodnega projekta za razvoj elektrifikacije peči si podjetje prizadeva za hibridno izvedbo steklarske peči oziroma za razvoj novih metod taljenja. S sistemom superizgorevanja bodo namesto plina in majhne količine električne energije lahko uporabljali ter uravnavali porabo elektrike (do 40 %), vodika in drugih alternativnih virov energije, ki so čistejši, okolju prijaznejši. S to pečjo, ki bo omogočala kombinirano uporabo različnih tipov ogrevalnega sistema, bodo lahko na poslovni enoti zmanjšali porabo zemeljskega plina do 50 % in ogljični odtis do 35 %.
