Dobrih sto let po tem, ko so Italijani postavili prvo geotermalno elektrarno na svetu, bo svojo dobila tudi Slovenija. Zrasla bo v občini Lendava, gradi pa jo konzorcij pod vodstvom podjetja Dravske elektrarne Maribor. Delovati bi lahko začela že leta 2024, na podlagi rezultatov tega pilotnega projekta pa bo jasna prihodnost geotermalnih elektrarn v Sloveniji.
Raziskovalno-pilotni projekt temelji na uporabi novega načina proizvodnje električne energije, in sicer z uporabo geotermične gravitacijske toplotne cevi. Gre za slovenski patent (SI23618 A), ki bo izkoriščal geotermični energetski potencial obstoječe suhe, neproduktivne vrtine, ki je dolga približno tri tisoč metrov. Na tej globini je kamnina dovolj vroča, da upari tekočo snov, tako da lahko steče postopek proizvodnje električne energije.
"Obravnavana pilotna geotermalna elektrarna moči 50 kilovatov bo lahko za proizvodnjo električne energije letno zagotovila 400 megavatnih ur," so nam sporočili iz Dravskih elektrarn Maribor. To je približno toliko elektrike, kot je ustvari 500 solarnih panelov. "Načrtujemo, da bi s testiranjem lahko pričeli julija 2023 in bi po uspešnih preizkusih elektrarna prešla v redno obratovanje aprila 2024. Doba obratovanja investicije je upoštevana na 30 let."
Investicija je v tej fazi ocenjena na dobrih 900 tisoč evrov, pri čemer je največji, 70-odstotni delež, zagotovljen iz naslova evropskih sredstev in sredstev norveškega finančnega mehanizma. Slabih 110 tisoč evrov je primaknila slovenska država, okoli 170 tisoč evrov stroškov pa bodo pokrile Dravske elektrarne Maribor. V projektnem konzorciju sodelujejo še Petrol Geo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in Geološki zavod Slovenije.
Dravske elektrarne Maribor
Naslednji koraki pri projektu so izvedba sanacije vrtine Pg-8, montaža geotermične gravitacijske cevi in preizkus tesnosti. Nato bosta sledila postavitev nadzemnega dela geotermične elektrarne ter testiranje izdatnosti vrtine in celotne opreme. "V primeru ugodnih rezultatov pilotnega projekta se bo lahko zasnovan koncept uporabil na ostalih opuščenih vrtinah v Sloveniji in tudi po svetu," potencial projekta komentirajo njegovi snovalci.
Potencial geotermalne energije v Sloveniji
V Sloveniji je identificiranih 51 mest s pojavom termalne vode in tremi tipi nizkotemperaturnih geotermalnih sistemov. Najvišje temperature vode so izmerjene na območju severovzhodne Slovenije. V globini štirih kilometrov je temperatura nad stotimi stopinjami Celzija pričakovana na območju vzhodne Slovenije, nad 150 stopnjami Celzija pa vzhodno od Ptuja, ugotavljajo slovenski raziskovalci.
"Pretvorba geotermalne toplote v elektriko je zaradi nižjih temperatur glede na druge energijske vire tehnološko težavna, a možna," ocenjuje Nina Rman z Geološkega zavoda Slovenije, ki je med drugim specializirana za področje geotermalne energije. "Najboljši potencial ima območje severovzhodne Slovenije, drugje so temperature verjetno prenizke za ekonomično proizvodnjo elektrike s trenutno tehnologijo."
Kakšen pa je vpliv geotermalnih elektrarn na okolje? Rman pravi, da različen. "Zelo je odvisen od kemijske sestave termalne vode in pogojen s tehnologijo in načinom pridobivanja vode. Če vse poteka v zaprtem sistemu, je vpliv načeloma zelo majhen ali celo ničen," ocenjuje strokovnjakinja, ki dodaja, da so glavni stranski produkt geotermalnih elektrarn hrup hladilnih stolpov, ki lahko moti prebivalce bližnjih naselij, in (mikro)potresi, kadar se tekočina reinjicira v slabo prepustne kamnine.
Geološki zavod Slovenije
"To velja za sisteme ESG (visokotemperaturne sisteme z rezervoarjem z umetno ustvarjeno prepustnostjo), ampak o tem pri nas sploh ne razmišljamo, ker menimo, da imam dovolj naravnih rezervoarjev," je za Bloomberg Adria povedala strokovnjakinja.
Kako bo delovala prva slovenska geotermalna elektrarna?
Geotermalna elektrarna na vrtini Pg-8 bo sestavljena iz podzemne gravitacijske cevi in nadzemnega dela, ki vključuje hladilni sistem in strojnice. Gre za popolnoma zaprt sistem, v katerem tekoča hladilna snov (amonijak) ne prihaja v stik s pregreto kamnino. Vrtina Pg-8 je zacevljena z jeklom in zacementirana ter kot takšna popolnoma zatesnjena.
"Gravitacijska cev s tehničnega stališča predstavlja vrtino, v katero sta vgrajeni dve vzporedni cevi z manjšim in večjim premerom. Skozi cev manjšega premera se bo uvajala tekoča hladilna snov s površja, ki se zaradi gravitacije usmeri navzdol in se ob ustrezni regulaciji z naraščanjem temperature z globino počasi uparja," so nam sporočili snovalci projekta. "Pregreta para hladilne snovi se vrača na površje po cevi večjega premera, ki se izkorišča za proizvodnjo električne energije. Funkcija hladilnega sistema je odvod odvečne toplote medija po končani proizvodnji električne energije." Strojnica se bo nahajala v zabojniku, ki bo postavljen tik ob vrtini.
Gre za trenutno edini konkretni načrt izgradnje geotermalne elektrarne pri nas, so nam še sporočili z geološkega zavoda. V primeru, da se projekt izkaže za uspešnega in rentabilnega, pa je na severovzhodu države še nekaj podobnih vrtin, ki so opuščene in čakajo, da postanejo ponovno uporabne.
Dravske elektrarne Maribor
.webp){kind=icon}
