.webp){kind=icon}
Največji raziskovalci vesolja v regiji so Slovenci. Njihov vesoljski program je po razpadu Jugoslavije ostal stabilen in slovenska vlada ga za razliko od vlad drugih držav bivše Jugoslavije podpira. Drugod pa so stvari v svoje roke vzeli navdušenci.
Kaj se dogaja na Zemljinem vesoljskem dvorišču, zakaj ga ne bi smel obvladovati Elon Musk in kako se Hrvaška trudi izstopati na astrozemljevidu, smo se pogovarjali s Slobodanom Dankom Bosancem, profesorjem fizike na Inštitutu Ruđerja Boškovića, ki je najbolj zaslužen za razvoj projekta, ki je še najbolj podoben hrvaškemu vesoljskemu programu.
Bosanec, ki ga poleg astrofizike zanimajo tudi atomska in molekularna fizika ter elektromagnetne interakcije, je leta 2018 postal predsednik Jadranskega vesoljskega združenja (A3, Adriatic Aerospace Association, angl.), ki je odgovorno za projekt izdelave in izstrelitve prvega hrvaškega satelita z imenom Perun.
Teleportacija v preteklost
Preden se potopimo v globoko vesolje, je čas za teleportacijo v preteklost. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je Jugoslavija razvijala raketno tehniko, s katero je zasedala svetovni vrh. Koliko spoštovanja je imela svetovna skupnost do jugoslovanskega vesoljskega programa, pove podatek, da je bil v tistih letih Mednarodni astronavtski kongres, največji kongres astronavtike z več deset tisoč udeleženci, celo dvakrat organiziran v Jugoslaviji.
Gre za obdobje vesoljske tekme med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Sovjetsko zvezo (ZSSR), ki je dosegla vrhunec z misijo Apollo 11 in pristankom ljudi v Morju tišine na Luni. Skupaj s svetovnima velesilama je ves svet hrepenel po hitrem pohodu v vesolje. ZSSR je spodbujala države k razvoju lastnih vesoljskih agencij; prav zahvaljujoč temu trendu se lahko z lastnimi astronavti pohvalita tudi Romunija in Bolgarija.
Jadranska aero-svemirska asocijacija
"Takrat so imeli v Bosni in Hercegovini močan razvoj vesoljskih tehnologij, na Hrvaškem so izdelovali tristopenjsko raketo, kar tudi ni šala. Vesoljski program je uspešno izvajala tudi Srbija. Vendar je prišla domovinska vojna in vse je bilo razpršeno, predvsem iz Bosne. Ne gre za to, da jo je uničila vojna, ampak politiki niso imeli vizije, kaj s tem narediti. Tako je bilo v vseh državah nekdanje Jugoslavije, razen v Sloveniji," pravi Bosanec.
Slovenski voditelji
Profesor z Inštituta Ruđerja Boškovića pojasnjuje, da so za nadaljnji razvoj vesoljskega programa v Sloveniji zaslužni vesoljska dediščina, šibkejši vpliv vojnih dogodkov ter ohranitev meščanskega podjetniškega duha in manjša negativna selekcija politikov.
Danes ima Slovenija v vesolju dva satelitska projekta. Prvi je znani satelit TRISAT; drugi projekt pa sta nanosatelita, ki sta nastala na Univerzi v Mariboru v sodelovanju s Kanadčani na satelitu NEMO HD, ki lahko analizira sestavo tal, stanje rastlinja in snema teren.
Čeprav je satelit NEMO HD načeloma kanadski projekt, je pri njem Slovenija sodelovala finančno in z razvojem nekaterih komponent, pravi fizik. Gre za lep primer, kako je slovenska vlada podprla vesoljski projekt, v kakršnem bi lahko brez težav sodelovala tudi Hrvaška in tako z mednarodnim sodelovanjem opolnomočila ljudi za lokalne dosežke.
"Slovenska vlada vidi korist v razvoju vesoljskih projektov. Pri nas danes država ne želi niti slišati za vesoljske aktivnosti. K sreči je tehnološki duh ostal na Hrvaškem in danes imamo po zaslugi združenja stanoviten vesoljski program," je povedal Bosanec, ki skupaj z več institucijami in podjetji razvija prvi hrvaški satelit in pripravlja program izobraževanja mladih za vesoljske tehnologije.
Prvi hrvaški satelit
Po projektu CroCube – prvi hrvaški kocki v vesolju –, ki nastaja v sodelovanju s slovaškim podjetjem Spacemanic in za katerega je stekla kampanja množičnega financiranja, je stekel prvi samostojni projekt združenja A3, katerega člani se ukvarjajo z izgradnjo majhnega satelita velikosti deset krat deset centimetrov. Ta bo nosil ime Perun po slovanskem bogu groma in strele ter naj bi ozaveščal o pomenu vesoljskega programa. Njegov namen je torej izobraževalni, eden od njegovih posrednih ciljev pa je zbiranje ekipe. Pri projektu Perun člani združenja delajo prostovoljno, zato naj bi višave dosegel šele čez dve leti. Satelit bo služil za komunikacijo, imel bo baterijo, računalnik in kamero za "sebke".
Strukturo satelita izdeluje podjetje Multinorm, energetski sistem, ki vključuje sončne celice in baterije, razvija Center za vesoljske tehnologije v Sisku, programsko opremo z umetno inteligenco razvijajo na univerzi Algebra, na osiješki Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informacijske tehnologije razvijajo računalnike, Inštitut Ruđerja Boškovića pa se ukvarja s superobčutljivimi senzorji.
Podjetja in institucije, ki sodelujejo pri tem projektu, se zavedajo, da delo na vesoljski tehnologiji izboljšuje tudi poslovanje na Zemlji, saj skoraj vse, kar se novega razvije za vesolje, lahko v neki obliki uporabimo v poslu ali znanosti. Poleg že omenjenih pri projektu sodelujejo tudi druga podjetja, med njimi Span, Amphinicy, Atir in Oikon.
Perun se financira z donacijami in lastnimi sredstvi, a kljub vsem poskusom varčevanja in nakupu komponent v običajnih namesto v veliko dražjih specializiranih trgovinah bo strošek njegove gradnje znašal okoli 20 tisoč evrov. Če bi vse potrebno nabavili v specializiranih trgovinah, bi stroški narasli na kar 90 tisoč evrov.
Regionalno sodelovanje
Avgusta letos je bilo ustanovljeno Vesoljsko združenje Jugovzhodne Evrope (SESA), katerega cilj je spodbujanje regionalnega sodelovanja pri vesoljskih projektih in sledenje drugim evropskim državam.
Eden takih projektov bo zagotovo satelit, ki ga je združenju podarila Indija in naj bi bil izstreljen do konca leta. Indija je namreč ob praznovanju 75. obletnice neodvisnosti nameravala v vesolje izstreliti 75 satelitov, ki naj bi jih izdelali študenti indijskih univerz.
Jadranska aero-svemirska asocijacija
Jadransko vesoljsko združenje iz Hrvaške je del regionalnega združenja SESA, ki vključuje Srbski odbor za razvoj vesoljskega programa (CSPD), Bosanski center za izobraževanje in robotiko, inovacije in tehnologijo (CERIT), Črnogorsko združenje za vesoljske raziskave (MSR) in Makedonski center za inovacije in tehnološki razvoj (NAVIA).
Ker so projekt podprle Japonska, Rusija, Izrael in Srbija, jim je Indija namenila finančna sredstva za izdelavo in izstrelitev satelita. Toda Odbor za razvoj vesoljskih programov (CSPD) iz Srbije, ki mu je Indija podarila satelit, je predlagal, da bi bil to projekt združenja, na katerem bi delali študentje iz regije. Oblikovali bodo tudi sporočilo, ki se bo predvajalo v vesolju.
"Gre za preprost satelit, ki bo izobrazil mlade ljudi," komentira Bosanec.
Vesoljska analiza jadranske regije
Hitra analiza regionalnega vesoljskega prostora pokaže, da se razvojni programi med državami precej razlikujejo. Cilj vseh je krepitev mednarodnega sodelovanja in izobraževanja mladih, a sinergija držav regije Adria pokriva številna vesoljska področja in mednarodne organizacije.
Hrvaško združenje A3 je usmerjeno v razvoj satelitskega programa, raketnega elektromagnetnega pogona in umetne inteligence. Srbski CSPD strateško sodeluje z Indijo in Roskozmosom, v okviru svojega največjega projekta pa satelitsko spremlja površinske vode sveta. MSR tesno sodeluje s strokovnjaki za vesoljsko tehnologijo iz Združenega kraljestva. CERIT sodeluje s sestrskimi institucijami iz Turčije, ki razvijajo vesoljske tehnologije. Center NAVIA je visoko pozicioniran pri razvoju tehnologije brezpilotnih letal.
Morda se ne zdi tako, a vse te države zaostajajo za ostalo Evropo in morajo nadoknaditi leta brez vesoljskega programa. Pri poskusih dohitevanja evropskih držav jih vlade praviloma ne podpirajo. Evropska komisija ocenjuje, da je evropska vesoljska industrija vredna od 53 do 62 milijard evrov in da zaposluje okoli 231 tisoč ljudi. Poleg opravljanja komunikacijskih nalog se vesoljski sistemi uporabljajo za nadzor meja in morja, prometno navigacijo, iskanje in reševanje, spremljanje naravnih nesreč, spremljanje podnebnih sprememb, vse večja pa je njihova uporaba v kmetijstvu in ribištvu.
Trajnost vesolja
Majhne satelite se množično izstreljuje v orbito; a tudi tu sledijo zemeljskim trendom, treba je na primer spoštovati pravila trajnosti. Združeni narodi (ZN) določajo, da mora satelit štiri ali pet let po izstrelitvi vstopiti v ozračje in zgoreti, vendar tega dogovora niso ratificirale vse države.
"Težava je pri satelitih, ki se sami obdržijo v orbiti, ne pri amaterskih kockastih satelitih," je dejal Bosanac.
Omenil je tudi aktivnosti Elona Muska, ki namerava izstreliti 20 tisoč tovrstnih satelitov. Vzdrževali se bodo sami, je dodal in ocenil, da je celoten projekt katastrofa.
Vohun Musk
"Ta človek je z 290 milijardami dolarjev bogatejši od 120 držav na svetu, je brezvesten poslovnež, ki ga nihče ne obvladuje. Lahko vodi svojo vojno, če hoče. Musk z 20 tisoč sateliti lahko opazuje vsako točko na Zemlji 24 ur na dan; da je stvar še hujša, obstajajo tudi kamere. Vse te informacije gredo k Musku. Z njimi lahko počne, kar hoče, vohuni lahko za vsemi, za komer koli hoče. Tam vlada popolna anarhija."
Vohunjenje zasebnih satelitskih podjetij ne more veljati za civilno uporabo vesolja, ki ga zagovarjajo ZN. Posnetki takšnih podjetij so dobro plačani, uporabljajo pa jih tudi v vojne namene. Rusija ima zdaj na primer koristi od visoko razvitega vesoljskega programa.
"Žal se vesoljska tehnologija razvija tudi v vojaške namene. Rusi so bili in ostajajo prvi v raketni tehnologiji. Vodene rakete, ki lahko preletijo do dva tisoč metrov, se upravljajo s pomočjo satelitov," je opozoril Bosanec in kot grožnjo zaznal tudi Nasine satelite, ki naj bi Zemljo branili pred asteroidi. "Te asteroide je mogoče obrniti proti Zemlji, tako da lahko asteroid zadane tudi Zagreb."
Nov projekt
Medtem ko sicer še nismo postali tarča oboroženega satelita, se Hrvaški, ki v vesolje še ni izstrelila niti enega satelita, nasmiha tudi projekt z Grčijo, ki je še na idejni ravni. Gre za večji satelit, ki bi ga razvili z namenom snemanja kmetijskih površin, merjenja obdelovalnih površin, obstoječih bolezni ali onesnaženja morja.
"Trg za to obstaja. Pričakujem, da se bo v prihodnje projekt nadaljeval na Hrvaškem, vendar v sodelovanju z našimi sosedi," zaključuje nosilec vesoljskega programa na Hrvaškem.
