V trenutku, ko NVIDIA, Oracle, Meta in drugi oblačni velikani vlagajo desetine milijard dolarjev v nove podatkovne centre in grafične procesorje, Google potegne potezo, ki se na prvi pogled zdi nelogična – vlaga v optične kable.
Google se pogaja z investicijskim skladom Stonepeak o skupni naložbi v optično infrastrukturo prek združitve Google Fiberja (Googlova storitev optičnega interneta) in podjetja Astound (šestega največjega telekomunikacijskega podjetja v ZDA, ki ima prav tako lastno optično omrežje), pri čemer je vrednost naložbe okoli ene milijarde dolarjev. Namesto novih podatkovnih centrov in množičnih nakupov GPU-jev Google izbira fizično omrežje, ki povezuje vse te centre. To ni umik iz AI-tekmovanja, temveč jasen signal, da Google vidi, kje se oblikuje naslednje ozko grlo v industriji.
Depositphotos
Zakaj so kabli pomembnejši od podatkovnih centrov
Sodobni AI-podatkovni centri niso več podobni klasičnim strežniškim sobam. Učenje velikih modelov zahteva sinhrono delovanje deset tisočev grafičnih procesorjev, ki nenehno izmenjujejo ogromne količine podatkov. V takšnem sistemu zamuda nekaj milisekund na enem vozlišču pomeni ure izgubljenega časa na ravni celotnega procesa učenja.
Zato AI-centri zahtevajo tudi do 36-krat več optičnih kablov kot tradicionalni podatkovni centri. Težava je v tem, da proizvodnja ne more slediti povpraševanju. Corning, največji svetovni proizvajalec optičnega stekla, je razprodal svoje proizvodne zmogljivosti za celotno leto, nove kapacitete pa se pričakujejo šele leta 2027.
Položaj dodatno zapleta dejstvo, da ključne surovine, kot je germanij, v veliki meri prihajajo iz Kitajske, ki v okviru širšega tehnološkega spora z ZDA omejuje izvoz. Za razliko od GPU-jev tega problema ni mogoče rešiti zgolj s povečanjem proračuna.
Google ne beži – Google se zavaruje
Trenutna logika AI-industrije je precej preprosta: kdor ima več AI-čipov, ima boljši AI. Zato NVIDIA proda vse, kar proizvede, Oracle pospešeno odpira nove oblačne regije, tehnološki velikani pa vstopajo v najdražji infrastrukturni cikel v zgodovini industrije.
Težava je v tem, da so čipi kratkoročna naložba. Najnovejši čipi zastarajo v dveh do treh letih, donosnost naložbe pa je odvisna od stalne rasti povpraševanja in cen. V takšni tekmi vsi kupujejo isto blago, od istega proizvajalca, pod vse slabšimi pogoji. Google očitno ocenjuje, da je ta del trga že pregret.
Hkrati OpenAI napoveduje uvedbo plačljivih oglasov v ChatGPT. S tem ChatGPT prvič neposredno vstopa v jedro trga digitalnega marketinga, vrednega več sto milijard dolarjev, ki ga je Google desetletja praktično nadzoroval.
To ni le nov format monetizacije, temveč strateški napad na Googlov osnovni poslovni model. Namesto da bi odgovoril z agresivnejšimi AI-modeli ali novimi oglaševalskimi produkti, OpenAI z uvedbo oglasov v ChatGPT vstopa v klasičen posel pozornosti in se bori za klike. Medtem se Google premika v povsem drugo plast trga. Namesto da bi prodajal pozornost uporabnikov, želi Google imeti v lasti samo infrastrukturo – digitalno "cestnino", skozi katero potekajo vsi AI-sistemi, ne glede na to, kdo jih nadzoruje.
V tem kontekstu Googlove naložbe v optične kable delujejo kot klasično zavarovanje (hedging). Medtem ko NVIDIA in Oracle vlagata v sredstva, ki hitro zastarajo in nosijo visoko tržno tveganje, Google vlaga v infrastrukturo z življenjsko dobo od 20 do 30 let ter stabilnimi in predvidljivimi prihodki.
Kdor nadzoruje kable, nadzoruje, kje je sploh mogoče graditi napredne AI-sisteme. To je položaj moči, ki ga konkurenti trenutno zanemarjajo.
Evropa in regija Adria gradita tovarne, a pozabljata na kable
Evropska unija napoveduje več kot 200 milijard evrov vlaganj v AI-gigatovarne in superračunalnike. Poudarek je skoraj izključno na procesorjih. Infrastruktura, ki jih povezuje, pa ostaja v senci.
Znaki tega so vidni tudi v regiji Adria, vendar imamo priložnost.
Skupna priložnost?
Nobena od teh držav še nima javno opredeljene strategije za optično AI-infrastrukturo – prav tam pa se dolgoročno odloča, ali bodo AI-zmogljivosti sploh lahko rasle.
Ključno vprašanje za regijo Adria je, ali telekomunikacijski operaterji in odločevalci sploh načrtujejo ta val. AI-podatkovni centri ne porabljajo le električne energije – oni "požirajo" omrežje, saj zahtevajo večkrat več optičnih zmogljivosti kot klasični oblak. Če o tem danes ne razmišljamo, bo jutri infrastruktura postala ozko grlo, ne glede na število kupljenih čipov.
.webp){kind=icon}
