Kitajski tehnološki sektor ima novo obsesijo: tekmovati z ameriškimi velikani kot sta Google in Microsoft v vratolomni svetovni tekmi umetne inteligence (angl. artificial intelligence – AI).
Podjetniki milijarderji, inženirji na srednji ravni in veterani tujih podjetij sedaj negujejo izjemno dosledno ambicijo: preseči geopolitičnega tekmeca Kitajske v tehnologiji, ki lahko določa globalna razmerja moči. Med njimi je internetni mogotec Wang Xiaochuan, ki je vstopil v to področje, potem ko je novembra ChatGPT družbe OpenAI debitiral v ognju družbenih medijev. Pridružil se je vrstam kitajskih znanstvenikov, programerjev in finančnikov – vključno z nekdanjimi zaposlenimi v Bytedance, platformi za e-trgovino JD.com in Googlu – za katere se pričakuje, da bodo letos porabili približno 15 milijard dolarjev za tehnologijo umetne inteligence.
Za Wanga, ki je pred manj kot dvema letoma ustanovil iskalnik Sogou, ki ga je Tencent Holdings kupil za 3,5 milijarde dolarjev, je priložnost prišla hitro. Do aprila je diplomant računalništva že ustanovil svoj startup in si zagotovil 50 milijonov dolarjev začetnega kapitala. Obrnil se je na nekdanje podrejene v Sogouju in mnoge od njih prepričal, da so se mu pridružili. Do junija je njegovo podjetje lansiralo odprtokodni veliki jezikovni model, ki ga že uporabljajo raziskovalci na dveh najvidnejših kitajskih univerzah.
Preberi še
V EU korak k regulaciji umetne inteligence: Kaj menijo naši poslanci?
Za zakon je v evropskem parlamentu glasovalo 499 poslancev, proti 28, 93 vzdržanih.
14.06.2023
"Na dirki smo vsi slišali zvok štartne pištole. Tehnološka podjetja, velika ali majhna, so vsa na isti začetni črti," je za Bloomberg News povedal Wang, ki je svoj startup poimenoval Baichuan oziroma 'sto rek'. "Kitajska še vedno zaostaja tri leta za Združenimi državami Amerike (ZDA), vendar morda ne bomo potrebovali tri leta, da jih dohitimo."
Vrhunski kitajski talent in financiranje, ki se steka v AI, odražata val dejavnosti, ki pretresa Silicijevo dolino, kar ima globoke posledice za stopnjevanje konflikta med Pekingom in Washingtonom. Analitiki in odločevalci verjamejo, da bo umetna inteligenca oblikovala tehnološke voditelje prihodnosti, podobno kot sta internet in pametni telefon ustvarila skupino svetovnih titanov. Poleg tega bi lahko spodbudil aplikacije od superračunalništva do vojaške moči, kar bi lahko nagnilo geopolitično ravnovesje.
Kitajska je popolnoma drugačna pokrajina – omejujejo jo tehnološke sankcije ZDA, zahteve regulatorjev po podatkih in cenzuri ter nezaupanje Zahoda, ki omejuje mednarodno širitev njenih nacionalnih prvakov. Vse to bo otežilo dohitevanje ZDA.
Naložbe v umetno inteligenco v ZDA daleč presegajo kitajske; v letu do sredine junija so znašale 26,6 milijarde dolarjev v primerjavi s štirimi milijardami dolarjev na Kitajskem, glede na novo posredovane podatke, ki jih je zbralo svetovalno podjetje Preqin.
Vendar se ta vrzel že postopoma zmanjšuje, vsaj kar zadeva poslovne tokove. Število kitajskih poslov tveganega kapitala na področju umetne inteligence je obsegalo več kot dve tretjini skupnih približno 447 v ZDA do sredine junija, v primerjavi s približno 50 odstotki v prejšnjih dveh letih. Po besedah Preqina so leta 2022 in v začetku leta 2023 tvegani posli AI s sedežem na Kitajskem prehiteli potrošniško tehnologijo.
Peking se tega zaveda. Administracija predsednika Xi Jinpinga se zaveda, da bo umetna inteligenca, podobno kot polprevodniki, ključnega pomena za ohranitev prevlade Kitajske in bo verjetno mobilizirala sredstva države za spodbujanje napredka. Medtem ko so naložbe v zagonska podjetja v letih, ko je Peking lovil tehnološke velikane in 'nepremišljeno širitev kapitala', strmoglavile, vlada občutek, da partija spodbuja raziskovanje umetne inteligence.
To je poznan izziv za kitajske tehnološke igralce.
V mobilni dobi je generacija startupov pod vodstvom Tencenta, Alibaba Group Holding in ByteDance – lastnika TikToka – zgradila industrijo, ki bi se lahko resnično kosala s Silicijevo dolino. Pomagalo je, da so bili Facebook, YouTube in WhatsApp izključeni iz cvetočega trga z 1,4 milijarde ljudi. Na neki točki leta 2018 je bilo financiranje tveganega kapitala na Kitajskem celo na dobri poti, da preseže tisto v ZDA – dokler trgovinska vojna ni zaostrila gospodarskega upada. Ta položaj, v katerem lokalna podjetja uspevajo, ko ni ameriških tekmecev, se bo verjetno še enkrat ponovil v areni umetne inteligence, kjer sta ChatGPT in Googlov Bard dejansko prepovedana.
Veliki modeli umetne inteligence bi se lahko sčasoma obnašali podobno kot operacijska sistema za pametne telefone Android in iOS, ki sta zagotovila infrastrukturo ali platforme, na katerih so Tencent, ByteDance in Ant Group orali ledino: v družbenih medijih z WeChat, v videu z Douyin in Tiktok ter v plačilih z Alipay. Zamisel je, da bi lahko generativne storitve umetne inteligence pospešile nastanek novih platform za gostitev vala revolucionarnih aplikacij za podjetja in potrošnike.
To je potencialna zlata jama za industrijo, ki se trenutno prebuja iz travme Xijevega dveletnega zatiranja interneta, zaradi katerega so tehnološka podjetja zamudila burno rast preteklih letih. Nihče danes ne želi zamuditi tega, kar je izvršni direktor Nvidie Jensen Huang poimenoval "iPhone trenutek" svoje generacije.
Bloomberg
"To je oboroževalna tekma z umetno inteligenco, ki poteka tako v ZDA kot na Kitajskem," je dejal Daniel Ives, višji analitik pri Wedbush Securities. "Kitajska tehnologija se spopada s strožjim zakonodajnim okoljem okoli umetne inteligence, ki ji veže eno roko za hrbet v tej bitki 'Igre prestolov'. Umetna inteligenca je po naših ocenah globalna tržna priložnost v vrednosti 800 milijard dolarjev v naslednjem desetletju, pa smo šele v zelo zgodnjih fazah."
Odločitev, da ujamejo OpenAI, je očitna v navidezno naključnem načinu, na katerega so najbolje pozicionirana podjetja od Baiduja in SenseTime Group do Alibabe v nekaj mesecih lansirala robote AI.
Pridružujejo se jim nekatera največja imena v industriji. Med njimi so Wang Changhu, nekdanji direktor Bytedanceovega AI laboratorija; Zhou Bowen, nekdanji predsednik oddelka za umetno inteligenco in računalništvo v oblaku pri JD.com; soustanovitelj Meituana Wang Huiwen in trenutni šef Wang Xing; ter vlagatelj tveganega kapitala Kai-fu Lee, ki si je ustvaril ime z vlaganjem v podjetja, kot sta Meitu in Zhihu.
Nekdanji predsednik Baiduja Zhang Yaqin, zdaj dekan Inštituta za raziskave industrije umetne inteligence na univerzi Tsinghua in nadzornik številnih nadobudnih projektov, je marca za kitajske medije povedal, da so ga vlagatelji tisti mesec iskali skoraj vsak dan. Ocenjuje, da po vsej državi kar 50 podjetij dela na velikih jezikovnih modelih. Wang Changhu, nekdanji vodilni raziskovalec pri Microsoft Research, preden se je leta 2017 pridružil podjetju Bytedance, je dejal, da se je na WeChatu v enem dnevu obrnilo na desetine vlagateljev, ko se je pripravljal na ustanovitev svojega startupa za generativno AI.
"To je priložnost, ki se ponudi kvečjemu enkrat v desetletju; priložnost za startupe, da ustvarijo podjetja, primerljiva z velikani," je Wang povedal za Bloomberg News.
Številna novonastala podjetja so usmerjena neposredno v domačo množico, glede na vse večjo zaskrbljenost Zahoda glede kitajske tehnologije. Vseeno na ograjenem potrošniškem trgu, ki je tudi največje internetno prizorišče na svetu, obstaja odprto polje. V delu so aplikacije, ki jih poganja umetna inteligenca, od klepetalnega robota, ki proizvajalcem pomaga slediti trendom porabe, do inteligentnega operacijskega sistema, ki ponuja družbo za boj proti depresiji, in pametnih orodij za podjetja za prepisovanje in analizo sestankov.
Kljub temu dosedanje kitajske predstavitve jasno kažejo, da je pred večino še dolga pot. Skeptiki poudarjajo, da resnična inovacija zahteva svobodno raziskovanje in eksperimentiranje, ki ga gojijo ZDA, na Kitajskem pa je to omejeno. Trdijo, da so zaradi vsesplošne cenzure podatkovni nizi, ki jih uporabljajo kitajska podjetja, sami po sebi pomanjkljivi in umetno omejeni.
"Vlagatelji sledijo konceptu," je dejal Grant Pan, glavni finančni direktor Noah Holdings, katerega hčerinska družba Gopher vlaga v več kot 100 skladov, vključno s Sequoia China (zdaj HongShan) in ZhenFund na Kitajskem. "Vendar pa komercialna uporaba in vpliv na industrijske verige še nista jasna."
Potem so tu še predpisi Pekinga o generativni umetni inteligenci, pri čemer najvišji internetni nadzornik nakazuje, da bo odgovornost za usposabljanje algoritmov in izvajanje cenzure padla na ponudnike platform.
"Režim cenzure v Pekingu bo kitajske aplikacije, podobne ChatGPT, postavil v občutno slabši položaj v primerjavi z njihovimi vrstniki v ZDA," je dejal Xiaomeng Lu, direktor geotehnološke prakse Skupine Eurasia.
Bloomberg
Nenazadnje so zmogljivi nabori čipov izdelovalcev kot sta Nvidia in Advanced Micro Devices (AMD) ključnega pomena pri usposabljanju velikih modelov umetne inteligence - vendar Washington prepoveduje izvoz najzmogljivejših na Kitajsko. Administracija predsednika Joeja Bidna zdaj razmišlja o poostritvi omejitev že v prihodnjih mesecih, s čimer bi v bistvu odpravila manj zmogljive čipe, ki jih je Nvidia razvila za kitajske stranke, poroča Wall Street Journal, ki se sklicuje na anonimne vire.
Toda te ovire niso ustavile ambicioznih kitajskih podjetij, od Baidu in iFlytek. do množice novih zagonskih podjetij, da bi si prizadevali izenačiti in preseči ZDA na področju umetne inteligence.
Vodilni podjetniki, vključno s tistimi iz Tencenta, trdijo, da lahko modeli uporabijo več naborov čipov, da nadomestijo manjšo zmogljivost. Wang iz Baichuana je dejal, da so uspeli z Nvidijinimi čipi A800, junija pa bodo pridobili zmogljivejše čipe H800.
Drugi, kot je Lan Zhenzhong, veteran Googlovega raziskovalnega inštituta za umetno inteligenco, ki je leta 2021 ustanovil Westlake Xinchen s sedežem v Hangzhovu, uporabljajo drag hibridni pristop. Podjetje, ki ga podpira Baidu Ventures, uporablja manj kot tisoč grafičnih procesorjev za usposabljanje modelov, nato pa uvede domače storitve v oblaku za generiranje zaključkov ali vzdrževanje programa. Lan je dejal, da najem čipa A100 pri storitvah v oblaku stane približno sedem do osem juanov na uro: "Zelo drago."
Ustanovitelj Baiduja, milijarder Robin Li, ki je marca predstavil prvi odgovor Kitajske na ChatGPT, je dejal, da ZDA in Kitajska predstavljata približno tretjino svetovne računalniške moči. Vendar samo to ne bo zadostovalo, ker "inovacije niso nekaj, kar lahko kupite."
"Zakaj ljudje niso pripravljeni dolgoročno vlagati in sanjati na veliko?" je vprašal Wayne Shiong, partner pri China Growth Capital. "Zdaj, ko nam je druga stran podelila to nalogo, bo Kitajska lahko igrala igro dohitevanja."
.webp){kind=icon}
