Ameriško vrhovno sodišče bo v naslednjem tednu obravnavalo dva primera, ki bi lahko imela velik vpliv na poslovanje spletnih podjetij, tudi na njihov glavni vir prihodkov – oglaševanje.
Spletna velikana Google in Twitter se bosta pred sodiščem zagovarjala v tožbah, v okviru katerih ju svojci žrtev dveh ločenih terorističnih napadov islamistične skupine ISIS krivijo za širjenje propagande teroristične skupine prek družbenega omrežja Twitter oziroma platforme za pretakanje videov YouTube. Slednja je v lasti Googla oziroma njegovega starševskega podjetja Alphabet.
V torek bo sodišče prisluhnilo primeru Gonzales proti Googlu. Družina 23-letne Nohemi Gonzales, ki je umrla v terorističnih napadih v Parizu leta 2015, trdi, da je Googlov algoritem z osebno prilagojenimi priporočili vodil uporabnike k videom skupine ISIS.
Preberi še
ZDA zaostrujejo boj: Ministrstvo toži Google
Ameriško pravosodno ministrstvo in osem zveznih držav je vložilo tožbo proti tehnološkemu velikanu Google.
24.01.2023
Bloomberg Mercury
Google se v zagovoru sklicuje na v zadnjih letih pogosto uporabljen in sporni 230. člen iz zakona o telekomunikacijah iz leta 1996. Ta ponudnikom internetnih storitev nudi imuniteto glede vsebine, ki jo na njihovih straneh objavijo tretje osebe, kar podjetja, kot so Google, Meta in Twitter s pridom uporabljajo, nasprotniki pa pozivajo k spremembi zakonodaje. Sodišča na nižjih stopnjah so pritrdila Googlu.
Twitter bo na vrsti v sredo. V primeru Twitter proti Taamneh družina Jordanca Nawrasa Alassafa, ki je umrl v terorističnem napadu skupine ISIS v Istanbulu, toži družbeno omrežje, da je odgovorno za teroristično vsebino na svoji platformi v skladu z zakonom o protiterorizmu iz leta 1996. Na nižji stopnji pa tokrat sodišče ni upoštevalo Twitterjevega sklicevanja na 230. člen.
Razprava okrog tega člena se pogosto osredotoča na vprašanje stroškov, ki bi jih imela velika podjetja, če bi bila primorana nadzorovati in moderirati vso vsebino, ki jo na njihovih omrežjih dnevno objavijo milijoni uporabnikov. Toda še večja grožnja preti na področju oglaševanja, ki predstavlja levji delež prihodkov teh družb.
Oglasi so prav tako objave tretjih oseb, Google in družbena omrežja pa jih uporabnikom predlagajo v avtomatiziranem sistemu, v okviru katerega o prikazu oglasa odloča algoritem, ne človek. Algoritem oglas izbere na podlagi podatkov o posameznem uporabniku in ga tako prilagodi temu uporabniku.
Če bi vrhovno sodišče odločilo, da je Google odgovoren za vsebino vseh prikazanih oglasov na svojih straneh, bi to lahko ustavilo prakso personaliziranih oglasov in spletno oglaševanje vrnilo v 90. leta, podjetja pa bi to izpostavilo valu tožb, piše Bloomberg.
Google je v lanskem letu iz naslova oglaševanja zaslužil 168 milijard dolarjev, Facebook pa 112 milijard dolarjev. Skupaj ta dva velikana predstavljata skoraj polovico vseh globalnih prihodkov iz spletnega oglaševanja, kažejo podatki analitske družbe Insider Intelligence.
S pomočjo Emily Birnbaum.
.webp){kind=icon}
