Digitalizacija v Evropi in Sloveniji iz leta v leto napreduje, s tem pa raste potreba po kadrih z digitalnimi veščinami. Toda pomanjkanje tovrstnih talentov zavira regijo in državo pri doseganju digitalnih ciljev in višje produktivnosti ter uvedbi zelenega prehoda. Rešitve za zapolnitev vrzeli deležniki med drugim vidijo v izobraževalnih pobudah, izboljšanju dostopa do digitalnih orodij, medgeneracijskem sodelovanju in večji vključenosti žensk v sektor.
Predvsem je treba dvigniti raven digitalnih veščin splošnega prebivalstva, zlasti starejših, in usposobiti približno dvakrat več strokovnjakov informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), kot jih je trenutno na voljo na evropski ravni, so na letošnjem vrhu talentov v Atenah, ki ga je organiziralo kitajsko podjetje Huawei, poudarjali govorci iz vrst gospodarstva, politike in akademske sfere.
"Razvoj IKT-kadrov je ena naših prednostnih nalog v Evropi," je dejal Radoslaw Kedzia, podpredsednik za srednjeevropsko in nordijsko regijo pri Huaweiju. "Verjamemo, da so kadri bistvenega pomena, če želi Evropa zasledovati svoje pobude digitalizacije in trajnostnega razvoja."
Ob robu konference smo govorili tudi z nekaterimi mladimi IT-jevci iz regije Adria; naši sogovorniki vsaj za zdaj ne razmišljajo o tem, da bi svoje talente preselili v razvitejše tuje države v iskanju višjih plač, saj v svojih državah vidijo dovolj priložnosti.
Huawei Slovenija
Sodeč po letošnjem indeksu digitalnega gospodarstva in družbe DESI (Digital Economy and Society Index, angl.), ki meri stopnjo digitalizacije v evropskih državah, je več kot polovica podjetij v Evropski uniji (EU) poročala o težavah pri novačenju IKT-strokovnjakov. Trenutnih devet milijonov evropskih IKT-specialistov je občutno pod ciljno ravnjo 20 milijonov, kolikor jih gospodarstvo potrebuje do leta 2030, ko se iztečejo smernice t. i. evropskega digitalnega desetletja. "Število strokovnjakov obenem ne zadostuje za premostitev pomanjkanja veščin, s katerim se trenutno soočajo podjetja," dodaja Kedzia.
Slovenija se vzpenja na lestvici digitalizacije
Slovenija je na letošnjem indeksu DESI, ki ga pripravlja Evropska komisija, zasedla 11. mesto med državami članicami EU in dosegla oceno tik nad evropskim povprečjem. V začetku leta sprejeta strategija digitalne transformacije gospodarstva načrtuje uvrstitev med prvih pet držav do konca naslednjega leta in med prve tri države do leta 2030.
V zadnjih dveh letih se sicer vztrajno vzpenjamo na evropski lestvici digitalnega razvoja, toda v Sloveniji že danes primanjkuje nekaj tisoč IKT-strokovnjakov, so aprila letos ocenjevali v Združenju za informatiko in telekomunikacije, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Kljub napredku obstaja prostor za izboljšave, nam je povedala doktorska študentka na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Simona Stojanova, na primer pri integraciji digitalnih tehnologij, kar pomeni predvsem digitalizacijo malih in srednjih podjetij. "Za mala in srednje velika podjetja je manj verjetno, da bodo sprejela nova digitalna orodja. Nekatera od teh podjetij se nahajajo na podeželju in imajo zaradi svoje geografske lege manjši dostop do ljudi z digitalnim znanjem in kompetencami," pojasni.
Delež IKT-diplomantov v Sloveniji je v primerjavi s celotno populacijo diplomantov v letu 2020 znašal 4,1 odstotka, kaže letošnji indeks DESI. To je višje od evropskega povprečja 3,9 odstotka.
"Menim, da bi se morala sprememba zgoditi že v zgodnejših letih izobraževanja, na primer v srednjih šolah, kjer bi bilo treba ob rednih predmetih, povezanih z IKT, digitalizacijo in računalništvom, dijakom zagotoviti možnosti dodatnih usposabljanj, kot je partnerstvo med izobraževalnimi sistemi in industrijo," meni Stojanova.
Na področju povezljivosti Slovenija zaseda deseto mesto med narodi EU z rezultatom na ravni evropskega povprečja. Glavni razlog za dobro uvrstitev je pokritost s 5G-omrežjem, ki je v letih 2020 in 2021 poskočila z nič odstotkov na 37 odstotkov gospodinjstev; tudi pokritost z visokozmogljivim omrežjem je z 72 odstotki malce nad evropskim povprečjem.
Bloomberg Adria
"Glavni pogoj za digitalni razvoj je ustrezna digitalna infrastruktura; in ta je v Sloveniji dokaj dobra," pravi Stojanova. "Leta 2021 je imelo skoraj 99 odstotkov slovenskih gospodinjstev dostop do fiksnih širokopasovnih storitev, kar je eno odstotno točko več od povprečja EU," pravi Stojanova. "Vendar je ta številka na podeželskih območjih nekoliko nižja. Te podatke lahko primerjam s podatki za Severno Makedonijo, kjer je odstotek gospodinjstev z dostopom do interneta približno 80-odstoten."
Je regija Adria dobro okolje za mlade IT-jevce?
Luka Grubeša je 22-letni magistrski študent na tehnični fakulteti v Puli, ki ga čakata še dve leti študija pred vstopom na trg dela, čeprav razmišlja tudi o možnosti nadaljevanja študija na doktorski ravni. Odhoda v tujino ne načrtuje, četudi so tam na voljo višje plače.
"Odvisno je od tega, kje bi bilo dovolj blizu, saj želim ostati na Hrvaškem," je ob robu vrha v Atenah dejal Grubeša.
Inženirje in programerje iščejo tako na Hrvaškem kot v tujini, pravi. "Če ne bi uspel najti službe pri hrvaškem delodajalcu, vedno obstaja možnost dela za podjetja v tujini na daljavo kot samostojni podjetnik (freelancer, angl.)."
Hrvaška zaseda 21. mesto na indeksu DESI. Južni sosedje beležijo visoko stopnjo digitalnih veščin med prebivalstvom, a obenem pomanjkanje IKT-strokovnjakov, kar zavira integracijo digitalnih tehnologij v manjša in srednje velika podjetja. Hrvaške investicije v usposabljanje kadrov presegajo evropsko povprečje, slabše pa jim gre pri pokritosti s širokopasovno povezavo in pri uvajanju digitalnih javnih storitev.
"Digitalizacija pri nas se je precej izboljšala. Mislim, da je v zadnjih letih prišlo do precej premikov," vseeno meni Grubeša. Spremembo je opazil na primer v izobraževanju, saj so učilnice vse bolj opremljene z računalniki, v učnem procesu pa se uporablja vse več digitalnih orodij. K temu je veliko pripomogel tudi vstop v EU, meni.
Tudi v Srbiji je povpraševanje po IKT-kadrih veliko, a jih je v letošnjem letu veliko tudi prišlo v državo – iz Rusije. Vojna v Ukrajini in zahodne sankcije so razselile do milijon Rusov, več deset tisoč inženirjev, programerjev in podjetnikov pa je nov dom našlo v prijateljski Srbiji, ki je vojno sicer obsodila, a proti Rusiji ni uvedla sankcij. Od februarja dalje je okrog 1.500 ruskih državljanov odprlo podjetja v Srbiji, kažejo vladni podatki.
"Mislim, da je v IT-sektorju v Srbiji dovolj priložnosti, saj je trenutno za to res veliko zanimanja. Pogosto slišim, da so mladi ljudje okrog mene zadovoljni s službami, ki jih najdejo," nam je povedala Marija Jolović, študentka drugega letnika informatike na naravoslovno-tehnični fakulteti v Kragujevcu.
Jolović je odprta za odhod v tujino, če se ji bo za to ponudila dobra priložnost, "toda trenutno nimam potrebe po zapuščanju Srbije, vsaj dokler ne zaključim študija".
Pomanjkanje žensk v sektorju
V zadnjih dveh letih (2020 in 2021) je delež žensk v IKT-poklicih v Sloveniji znašal 17 odstotkov, kar je malce manj od evropskega povprečja, ki je lani znašalo 19 odstotkov.
To pomeni, da tako na evropski kot državni ravni obstaja še neizkoriščen potencial za zapolnitev vrzeli na področju IKT.
Slovenija ima na splošno več visoko izobraženih žensk kot moških, a se to ne odraža v IKT-sektorju, pojasni Stojanova. "In to ne velja samo za Slovenijo, temveč tudi za Evropo. Letošnji Huaweijev program Semena za prihodnost (Seeds for the Future, angl.) v Sloveniji je sestavljalo pet študentov, od tega štirje moški, jaz sem bila edina ženska. To jasno kaže razlike med spoloma na področjih STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo, matematika, op. a.)," pravi doktorska študentka.
Medgeneracijsko sodelovanje
"Za Evropo je značilno starajoče se gospodarstvo, zato se moramo zavedati izzivov, ki sledijo. Moramo se zavedati novih tehnologij, ki nam lahko pomagajo izboljšati produktivnost," je za Bloomberg Adria dejala Anna Schneider, profesorica ekonomske psihologije na nemški univerzi Fresenius in soavtorica raziskave o medgeneracijskem sodelovanju na področju digitalizacije.
Sodelovanje na delovnem mestu nudi veliko možnosti za izmenjavo digitalnih veščin med mlajšimi in starejšimi generacijami, ugotavlja raziskava. Približno tretjina delavcev, starejših od 55 let, se je v zadnjem mesecu naučila digitalnih veščin od vsaj deset let mlajšega kolega, medgeneracijska izmenjava pa je večja v podjetjih z višjo stopnjo digitalizacije, še kažejo podatki.
Migracije so pomembne pri zagotavljanju zadostne delovne sile, a ne morejo biti edina rešitev; treba je usposobiti tudi domače prebivalstvo, meni Schneider.
Združene države Amerike (ZDA) so precej pred ostalim svetom po deležu digitalno zelo veščih mladih ljudi, toda padec digitalnih veščin pri starejših generacijah je tam bolj izrazit kot v Evropi. "Menim, da je to pozitivno sporočilo za Evropo, saj po eni strani nimamo večjega padca veščin med generacijami, po drugi strani pa imamo veliko prednost starostno raznolikih delovnih mest, ki omogočajo izmenjavo znanj," nam je povedal soavtor raziskave in podpredsednik strategije za javne zadeve pri Huaweiju Rene Arnold.
"Ta prednost se nam je zdela zapostavljena v digitalnih politikah EU in nekaterih držav kot možnost za premostitev razkoraka v veščinah med generacijami," je dodal.
Po nekaterih ocenah v Evropi približno 20 odstotkom odraslih primanjkuje osnovnih digitalnih veščin, je v nagovoru nadobudnim računalničarjem v Atenah dejal direktor Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje David Atchoarena. "Mladi talenti lahko pomagajo pri zmanjšanju tega razkoraka, ne le s prevzemom novih in pametnih tehnologij, temveč tudi s sodelovanjem s starejšimi generacijami pri oblikovanju digitalne prihodnosti."
S pomočjo Hane Stevović.
.webp){kind=icon}
