Francoska vlada je aprila napovedala migracijo 2,5 milijona računalnikov državnih uslužbencev z operacijskega sistema Windows na Linux, vsak minister pa mora načrt prehoda predložiti do jeseni 2026. Nemška zvezna dežela Schleswig-Holstein je medtem že končala 80 odstotkov migracije in pričakuje 15 milijonov evrov letnih prihrankov, pri čemer bo prehod stal devet milijonov evrov.
Evropa prvič odkrito poskuša zmanjšati odvisnost od ameriških tehnoloških podjetij, regija pa v ta trenutek vstopa brez jasne strategije.
Zakaj je odvisnost od enega ponudnika postala težava
Windows in Linux nista zgolj dva operacijska sistema, temveč dva različna načina razmišljanja o tehnologiji. Windows je komercialna rešitev: država ali podjetje plačuje licence, uporablja zaprt sistem in je pri posodobitvah, varnosti ter nadaljnjem razvoju vezano na Microsoft. Linux deluje drugače. Ker gre za odprtokodni sistem, je njegova koda javno dostopna, mogoče jo je prilagajati lastnim potrebam, uporabnik pa ni ujet v ekosistem enega samega ponudnika.
Zato evropske države danes ne razpravljajo več samo o tem, katero programsko opremo uporabljati, temveč o tem, kdo nadzoruje njihovo digitalno infrastrukturo. Ključno vprašanje niso več le stroški licenc, ampak sistemska odvisnost. Ko javna uprava uporablja isti operacijski sistem, isti pisarniški paket in isto oblačno okolje, postane izstop iz tega sistema zapleten, drag in politično občutljiv. Vsaka nova aplikacija, podatkovna baza ali interno orodje to odvisnost še poglobi.
Prav to vezanost na enega ponudnika skušata zdaj Francija in Nemčija zmanjšati.
Zakaj Evropa prav zdaj izbira Linux
Francoska medresorska direkcija za digitalne zadeve DINUM je vsem ministrstvom naročila, naj do jeseni pripravijo načrt migracije, ki bo zajemal operacijski sistem, pisarniški paket, podatkovne baze in oblačno infrastrukturo. Minister za javno upravo in reformo države David Amiel je odločitev pojasnil brez ovinkarjenja: država mora "znova prevzeti nadzor nad svojo digitalno usodo".
Razlogi za ta premik niso samo politični. Carine in nepredvidljivost Trumpove administracije so po letu 2025 evropsko iskanje alternativ sicer še pospešile, a težava je bila vidna že prej. Ameriški ponudniki obvladujejo približno 85 odstotkov evropskega trga oblačnih storitev, zakon Cloud Act pa ameriškim podjetjem omogoča oziroma nalaga, da morajo podatke strank na zahtevo predati ameriškim oblastem, ne glede na to, kje so ti podatki shranjeni. V sedanjih političnih razmerah je takšna odvisnost za EU vse težje sprejemljiva.
A za odločitvijo ne stoji le geopolitika, temveč tudi preprosta 'računica'. Dirk Schrödter, minister za digitalno preobrazbo v nemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, je pojasnil, da bo dežela od leta 2026 z opustitvijo Microsoftovih licenc prihranila približno 15 milijonov evrov letno. Ker naj bi migracija stala devet milijonov evrov, bi se naložba povrnila v manj kot letu dni. Francija pri tem ne začenja iz nič. Njena žandarmerija že od leta 2008 razvija in uporablja lastno distribucijo Linuxa, GendBuntu, s katero na 103 tisoč računalnikih prihrani okoli dva milijona evrov letno. Podobna logika zdaj vodi tudi Dansko, Avstrijo in druge evropske države.
Kaj to pomeni za IT-podjetja v regiji?
Evropske države operacijskih sistemov ne menjajo zaradi ideologije, temveč zaradi večjega nadzora nad lastno infrastrukturo. To neposredno vpliva tudi na trg IT-podjetij v regiji. Če se Evropa premika proti odprti kodi, se spreminja tudi povpraševanje. Schleswig-Holstein že išče odprtokodne ponudnike, Francija pa jasno nakazuje, kakšni standardi bodo prevladovali v naslednjem desetletju.
V regiji že obstaja baza podjetij, ki znajo delati v takšnih okoljih. Podjetja, kot so Cominga v Srbiji, Span Grupa na Hrvaškem ali slovenski Smart Com, imajo dolgoletne izkušnje z Linux infrastrukturo, Red Hat certifikati in odprtokodnimi rešitvami za velike naročnike ter javne sisteme.
Prednost bodo imela podjetja, ki znajo razvijati, vzdrževati in varno upravljati Linux okolja ter alternativne oblačne sisteme. Tista, ki ostajajo vezana izključno na Microsoftov ekosistem, pa tvegajo, da bodo izgubila del naročnikov iz javnega sektorja. Največ dela bo pri migraciji podatkov in prehodu iz enega sistema v drugega. Gre za zahtevne projekte, ki trajajo več let in potrebujejo močne tehnične ekipe. Prav tu ima regija kot zunanja razvojna in izvedbena baza jasno prednost.