Kibernetski napadi: Žrtve ne bi smele plačati, ampak …

Podjetja in posamezniki, žrtve kibernetskih izsiljevalskih napadov, nikoli ne bi smeli plačati odkupnine napadalcem, vendar v praksi pogosto naredijo prav to. Bojijo se namreč, da bodo izgubila še več denarja, če bodo zavrnila plačilo in primer predala organom pregona, so povedali udeleženci razprave na Blejskem strateškem forumu.

Spletni napadalci po vdoru v računalniški sistem podatke zaklenejo ali zašifrirajo in nato zahtevajo odkupnino. Če je napadeni na plača, izgubi podatke. To podjetjem povzroči velike stroške, lahko pa pomeni tudi propad podjetja.

Izplačila s kriptovalutami so za pregon kriminalcev še dodatna težava, saj so obidejo tradicionalne finančne institucije, denar pa "izgine" hitreje, kot lahko policija in organi pregona ukrepajo.

"Čas je ključnega pomena, ukrepati je treba hitro. Identificirati moramo kriptodenarnico, obvestiti tožilca in zaseči sredstva. Trudimo se, da smo vsako leto hitrejši," je na Bledu povedal Martin Grasel, vodja IT preiskovalne enote avstrijskega ministrstva za notranje zadeve. Avstrija ima posebno enoto za boj proti spetnemu kriminalu že od leta 2016.

BSF

 

Ko odkrijejo metodo storilcev, lahko opozorijo žrtve in preprečijo izplačila. Tehnologija veriženja blokov (blockchain) preiskovalcem omogoča, da pogledajo zgodovino transakcij in identificirajo storilce, je povedal Grasel.

Izsiljevalski programi niso nič novega, nov pa je način plačila, ki ga izsiljevalci zahtevajo – zdaj zahtevajo plačilo v kriptovalutah, je povedala Hedi Navazan iz podjetja Crystal Blockchain.

Plačila preko verige blokov (blokchain) omogočajo sledenje transakcijam preko javno dostopnih podatkov, kar je drugače kot pri tradicionalnem finančnem sistemu, kjer je potrebna sodna odredba za dostop do zaupnih bančnih podatkov, je povedala Navazan.

Rešitev je v nenehnem izobraževanju

Žrtve nikoli ne bi smele plačati odkupnine kibernetskim napadalcem, je poudarila Gwen Clayvon iz ameriškega podjetja Jacobs engeniring, cyber and inteligence solutions. Po njenem mnenju je treba poskrbeti, da bodo spletni kriminalci težje vdrli v sistem podjetja, zato bi morali ves čas izobraževati strokovnjake za IT in uporabnike, žrtve pa bi morale sodelovati s preiskovalci.

Vendar žrtve po navadi ne zaupajo policiji in raje plačajo odškodnino izsiljevalcem, kot da primer prijavijo policiji, je povedala slovenska okrožna tožilka Anita Veternik, vodja enote za IT pri vrhovnem državnem tožilstvu. Podjetja se bojijo, da bodo imela še več škode, če primer prijavijo, je povedala. Ko podjetje odkupnino plača, je običajno prepozno za ukrepanje.

Policija in tožilstvo poleg običajnih metod, kot so hišne preiskave in preiskave računalnikov in telefonov potrebujejo tudi sodobne metode analize verige blokov (blokchain), je povedala Anita Veternik. Metode pranja denarja so namreč vedno bolj tehnološko napredne.

Kriptoindustrija potrebuje mednarodno regulacijo

"Smo več kot en korak za kriminalci," je ocenil Uroš Svete, direktor urada slovenske vlade za informacijsko varnost. Zaradi šifriranja podatkov je skoraj nemogoče ugotoviti, kdo je podpisal posamezno transakcijo na verigi blokov, kar otežuje delo organom pregona.

Mednarodna skupnost potrebuje podobno regulacijo kriptoindustrije, kot je Baselska regulativa za banke, pravi Svete. Izsiljevalski napadi s kriptovalutami so tudi grožnja javni varnosti, saj se v tej dejavnosti pretakajo velike vsote denarja, pravi Svete.

Izsiljevanje je glavni motiv kibernetskih napadov

Michal Gromek, sopredsedujoči v delovni skupini za digitalna sredstva globalne koalicije za boj proti finančnemu kriminalu je opozoril na pomanjkanje znanja pri organih pregona, predvsem na manjših policijskih postajah. Navedel je primer, ko mu je policija naročila, naj na sestanek prinese tudi verigo blokov, kot da bi šlo za stvar in ne za IT tehnologijo.

Za kar 80 odstotkih kibernetskih napadov je motiv izsiljevanje, je povedal Michał Kanownik, predsednik Digital Poland Association. Po njegovem mnenju je edina uspešna metoda za boj proti takšnim napadom povečevanje zavedanja o nevarnosti v celotni družbi, s čimer bodo tudi podjetja manj ranljiva na napade.