Dva megatrenda – umetna inteligenca in zeleni prehod – preoblikujeta gospodarstva, premikata geopolitična razmerja in na novo rišeta meje konkurenčnosti. Enega poganja eksponentni tehnološki napredek, drugega nujne potrebe planeta. Skupaj oblikujeta novo paradigmo: kdo bo vodil, kdo bo sledil in kdo bo izpadel iz igre. Vprašanj je (trenutno) več kot odgovorov, z vrsto njih pa je postregel dogodek Future Fusion Summit, ki je potekal v ljubljanskem hotelu in kongresnem centru Grand Plaza ter povezal šestnajst uglednih strokovnjakov, predstavnikov državnih institucij in gospodarstvenikov.
"Sveža statistika OECD nas mora predramiti. Kaj sporoča? Predvsem to, da se državam, ki ne bodo uvedle – in izvajale – strategije za umetno inteligenco, ne piše nič dobrega. Analitiki jim namreč napovedujejo do 30 odstotka upad konkurenčnosti," je pozornost občinstva takoj pritegnila Lucija Gubenšek, direktorica razvoja poslovanja v Bloomberg Adria.
Foto: Nejc Pernek
Švicarski pristop k naprednim tehnologijam
Uvodna predstavitev je pripadla predstavniku podjetja iz države, ki si jo Slovenija velikokrat postavlja za zgled – Švice. Jan Mikolon, tehnični direktor za kvantno računalništvo in umetno inteligenco, v podjetju QuantumBasel, ki v središču inovacijskega ekosistema UptownBasel soustvarja eno najambicioznejših evropskih iniciativ na področju umetne inteligence (UI), je bil v primerjavi Evrope z drugimi tehnološkimi velesilami, povsem iskren. "EU niti strateško ni pripravljena na razvoj tehnologije z istim tempom, kot to počno na zahodu ali vzhodu. Danes je evropsko središče razvoja tehnologij umetne inteligence v Parizu in celo tam imajo na voljo premalo računske moči za vse podvige. Pa so to osnove razvoja. EU na področju umetne inteligence sodeluje z Microsoftom in drugimi velikimi globalnimi tehnološkimi ponudniki, a to je premalo. Se odziva, čeprav počasi."
Razkorak bo težko zmanjšati, saj ZDA in Kitajska vlagata izdatna sredstva v razvoj in prebojne tehnologije. Tudi zagonska podjetja, tista, ki najbolj inovirajo, v ZDA bistveno lažje pridobijo ogromno kapitala za uresničitev svojih idej, medtem ko je na evropskih tleh, posebej pa v Sloveniji, tovrstnega javnega in zasebnega financiranja tehnoloških prebojev ali prebliskov znatno manj. Tako Švica, Nemčija kot Slovenija lahko danes z naložbenimi milijoni razveselijo nekaj izbranih zagonskih podjetij in upajo na preboj – tekmeci pa imajo razvojne strategije bistveno bolje razdelane in financirane.
Foto: Nejc Pernek
Sicer pa se Mikolonu zdi dogajanje okoli poveličevanja vloge umetne inteligence prenapihnjeno, saj meni, da bo AI zelo kmalu del vsake oblačne oziroma digitalne storitve. Zato podjetjem, ki je še ne uporabljajo, svetuje, da z njeno rabo začno takoj, a preudarno. "Ena največjih napak podjetij, organizacij in celo korporacij pri rabi AI je izbira napačnih aplikacij oziroma načinov uporabe. Z njo pišejo e-pošto, povzemajo zapisnike sestankov, ipd. To pa niso pravi projekti za hitro povračilo naložbe, saj je AI trenutno še relativno draga," je dejal Mikolon, ki v podjetju že stavi na naslednjo prebojno tehnologijo – kvantno računalništvo.
Ko ga je Daniel Fazlić, direktor digitalnega razvoja v Bloomberg Adria in moderator dopoldanskih pogovorov, podrezal, da je kvantno računalništvo nekaj, o čemer več desetletij samo poslušamo, pravih rezultatov pa ni, je Mikolon pojasnil takole: "Da, gre za tehnološko stavo, ampak prepričan sem, da bomo že v petih letih imeli kvantne računalnike, ki bodo delovali brez napak. Analitiki ocenjujejo, da bo kar 90 odstotkov vrednosti na področju kvantnega računalništva pripadlo prvim ponudnikom rešitev na tem področju."
Prebojne priložnosti Slovenije
V času, ko umetna inteligenca preoblikuje svetovne trge, industrije in poslovne modele, ima tudi Slovenija priložnost, da v tem globalnem tekmovanju odigra vidno vlogo. V panelu, ki je sledil, so sogovorniki osvetlili, kako lahko Slovenija z dolgoročno in usklajeno strategijo AI, ciljno usmerjeno v sektorje z največjim učinkom, naredi razliko in se postavi na svetovni AI-zemljevid.
Mag. Ksenija Klampfer, ministrica za digitalno preobrazbo RS, je izpostavila oblikovanje Tovarne umetne inteligence, ekosistema, ki bo povezal znanstveno-raziskovalne institucije, akademsko skupnost, podjetja in javno upravo. "Želimo si, da ideje, ki nastanejo v podjetju, garaži ali na fakulteti, s pomočjo tega ekosistema pridejo na trg. Da AI opravi celovito evolucijo – od ideje do praktične implementacije na trgu. Danes že imamo prve pilotne AI-projekte na ravni države – in ti niso eksperimentiranje, temveč začetek prave preobrazbe. S pomočjo umetne inteligence želimo ustvariti uporabnikom prijazna programska okolja, nuditi pomoč pri razvoju in implementaciji AI v realni svet ter dvigniti Slovenijo. Zavedamo se, da inovacije prinašajo delovna mesta, le-ta pa so zagotovilo, da mladi raziskovalci ostajajo doma. Dati jim moramo dostop do mentorjev, do podatkovnih in drugih računalniških virov, da bodo lahko ustvarili prihodnost."
Foto: Nejc Pernek
Slovenija in širša regija se namreč soočata z redko priložnostjo. S potrjenim projektom superračunalnika Vega 2 – enim najzmogljivejših sistemov AI v Evropi, ki bo v okviru evropskega načrta razpršitve razvoja superračunalništva domoval prav v Sloveniji, imamo vse pogoje, da iz opazovalcev postanemo aktivni soustvarjalci prihodnosti.
"Novi superračunalnik VEGA 2, ki bo zaživel 2027, bo po računski moči za naloge umetne inteligence okoli 40-krat zmogljivejši od sedanjega superračunalnika VEGA. To izredno veseli tako domače kot tuje raziskovalce. Naš načrt predvideva zaposlitev 145 znanstvenikov, javili so se nam že znanstveniki iz tujine, ki bi radi pri nas delali doktorate na področju umetne inteligence," je velik interes za bodoči tehnološki ponos Slovenije povzel dr. Aleš Bošnjak, direktor mariborskega instituta IZUM, ki bo bdel nad delovanjem superračunalnika VEGA 2.
Svoje navdušenje nad novo pridobitvijo je težko skrival tudi dr. Dragi Kocev, višji znanstveni sodelavec za tehnologije znanja na Institutu Jožef Stefan: "Igra se je spremenila. Prej smo imeli dober športni avto, zdaj pa bomo dobili bolid Formule 1. Raziskovalci se morajo zavedati, da je treba zdaj razmišljati in delovati drugače – umetna inteligenca bo nova industrijska revolucija. Če naj Slovenija nekaj pomeni v svetu AI, se mora slovenski AI-ekosistem združiti, torej tehnološki parki, gospodarska zbornica, univerze, napredna podjetja in številni drugi deležniki morajo vsi prispevati v ta mozaik. Znanje imamo, podatke tudi, zato se moramo pogumno lotiti odkrivanja prihodnosti."
Zelo pomenljivi so bili tudi rezultati ankete, ki je "v živo" potekala med udeleženci konference. Velika večina bi jih državno podporo za tehnološki razvoj usmerila v povezovanje raziskav z industrijo, umetno inteligenco in kvantno infrastrukturo, relativno malo glasov pa so dobili podpora zagonskim podjetjem, vzpostavitev regijskih središč ter digitalna preobrazba javne uprave, čeprav mora digitalna družba delovati na prav vseh ravneh. Oziroma, kot je spomnila mag. Klampfer: "Z novim zakonom o osnovni šoli postaja računalništvo in informatika obvezen predmet. Prav je, da se že otroci srečajo z algoritmi, da razumejo, zakaj so pomembni podatki, njihova obdelava in analitika. Da se naučijo inovativnega razmišljanja. Prav tako si moramo država in podjetja prizadevati, da bomo izobrazili obstoječe zaposlene, da bodo znali delati s sodobnimi orodji in AI pa tudi starejše državljane, da bodo znali varno uporabljati novodobne rešitve in bodo zaupali tehnologiji."
Temelji tehnološke prihodnosti
V razpravi, ki je sledila, so se sogovorniki pogovarjali o tem, kako zgraditi infrastrukturo, ki bo kos prihodnosti umetne inteligence? Razprava se je osredotočila na konkretne izzive in priložnosti pri vzpostavitvi trajnostnega, energetsko učinkovitega in varnega okolja za razvoj naprednih rešitev AI. Telekom Slovenije je v tehnološkem prerezu vsekakor eden ključnih domačih stebrov, saj skrbi za temelje na področju povezljivosti in širše, saj je ne le lastnik največjega fiksnega in mobilnega omrežja temveč tudi največjega zasebnega računalniškega oblaka v državi. "Za digitalno infrastrukturo prihodnosti je treba zagotoviti povezljivost. Povezljivost med podjetji in superračunalniškimi viri. Sodoben telekomunikacijski operater vse pogosteje postaja tudi ponudnik oblačnih storitev. To je očitno tudi v Telekomu Slovenije, kjer gradimo več podatkovnih centrov – tudi na robu omrežja, torej tam, kjer so oziroma nastajajo podatki. Logično je, da se podatki obdelujejo čim bližje viru in ne pošiljajo čez pol sveta, saj je to hitro in odzivno ter stroškovno učinkovito," je pojasnila Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije, ter dodala: "Večinoma se danes pogovarjamo o UI, a tu so še robotika, internet stvari (IoT), avtomatizacija, Web 3.0, za vse našteto bomo potrebovali dve zadevi: 5G-omrežja in popolno optično povezljivost. Mi kot specializirani ponudnik pa bomo skrbeli, da bodo omrežja in povezave robustni, varni ter odporni. To je naša vloga pri digitalnem razvoju države."
Foto: Nejc Pernek
Iztok Juvan, direktor jadranske regije v podjetju BE-terna, pa je poudaril, da so pravzaprav podatki kri v sistemih AI. "Podjetja so na začetni stopnji digitalizacije – podatke šele ustvarjajo in zbirajo. Čiščenje in obdelava prideta na vrsto pozneje. Malo je podjetij, ki že sprejemajo podatkovno vodene odločitve in se ne odločajo več po občutku. Nekaj je jasno: digitalizacija se začne z urejenimi podatkovnimi temelji," je poudaril Juvan in slikovito pripomnil: "Tehnologija je podjetjem na voljo, pravzaprav veliko tehnologije in orodij. Manjkata pa volja in pripravljenost za spremembo. O celovitih digitalnih preobrazbah skoraj ne beremo. Posodabljajo zastarele sisteme. To pa je, kot bi dali digitalno šminko na analognega pujsa – še vedno bo pujs."
Sledil je manj prijeten statistični podatek. Robert Božič, generalni direktor IBM Slovenija, je z udeleženci delil informacijo, da računalniški velikan, ki obstaja že več kot sto let, pri strankah ugotavlja, da v praksi uspe le vsak četrti projekt s področja umetne inteligence, kar je slabo. Je pa zato IBM-u na globalni ravni uspelo v kadrovski službi in na drugih področjih implementirati klepetalne bote in programske agente, ki prihranijo ogromno časa zaposlenim, saj delujejo kot vsevedni sodelavci – v omenjeni multinacionalki so na ta način že prihranili milijardo evrov oziroma dolarjev.
V nadaljevanju je Božič razkril tudi, kako razmišljajo slovenska podjetja oziroma kako bi morala razmišljati glede implementacije rešitev umetne inteligence: "Generativna AI draži podjetja – kaže jim veliko priložnosti, a jih hkrati tudi straši. Prepričan sem, da v prihodnosti ne bo prevladal en sam model ali algoritem, temveč bo prihodnost AI izrazito multimodalna. Za podjetja je priporočljivo, da razvijajo takšne aplikacije, da ne bodo priklenjena le na enega ponudnika ali oblak, temveč jih bo mogoče hitro preseliti drugam. V tej luči pričakujem, da bodo podjetja vzela nek odprtokodni model, ga v tovarni AI natrenirala na slovenske podatke in svoj poslovni model, nato pa postavila v zasebni oblak in uporabljala v poslu."
O izzivih glede integracije tehnologij AI v poslovanje podjetij je spregovoril tudi Jure Remškar, direktor podjetja Smart Com: "Zgolj 25 % uspešnost projektov AI je realnost, to so trenutno podjetja v povprečju sposobna doseči. Pri tem nista oviri infrastruktura in energetika, temveč znanje ljudi – pa tudi domišljija, kako in za kak namen bi uporabili to ali ono tehnologijo. Smart Com je podjetje s 70 zaposlenimi. Pred tremi leti smo uvedli veliki jezikovni model na področje podpore strankam. Po dveh letih razvoja in testiranja smo ga ugasnili, saj ni dosegel želenih rezultatov. Nato smo vse skupaj prespali in preštudirali ter naposled našli pot do želenega cilja."
Kako postati privlačna destinacija za tehnološka podjetja?
To se je v pogovoru z Danielom Fazlićem spraševal Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport RS. Minister se zaveda, da bi radi postali tehnološko inovativno gospodarstvo in privabljali tuje naložbe. Toda kako, kakšna naj bo pri tem vloga države? "Če želimo vse postati vse našteto, moramo ljudi osveščati – si povedati, kje smo in kam gremo. Država mora postati hitra in fleksibilna, ne pa toga, kot jo mnogi danes označujejo. A ni vse v rokah države, ta mora poskrbeti predvsem za osnovne pogoje, da bodo ljudje lahko razvijali svoje potenciale. Ti pogoji pa nimajo veliko opraviti s tehnologijo. Slovenija mora predvsem zmanjšati administracijo – in to počasi spoznava tudi EU, ki je napovedala, da bo v prihodnjih letih zmanjšala birokracijo za 35 odstotkov."
Foto: Nejc Pernek
Minister za gospodarstvo je kot veliko prednost Slovenije izpostavil njeno geostrateško lego pa tudi znanje – v številnih raziskavah je Slovenija označena kot zmerna inovatorka in deležna pohval na račun ljudi z znanjem, ki jih ustvarjajo domače fakultete. Slovenija ima tudi zdravo panogo IT. "Prihaja superračunalnik za umetno inteligenco. Zahtevne naloge bodo postale enostavne. Nove tehnologije so vedno prednost. Moramo pa gospodarstvo, znanost in državo spraviti na isti imenovalec. Država bo svojo nalogo opravila in preko razpisov učinkovito razdelila sredstva za spodbujanje tehnološkega napredka. Letos je na voljo 645 milijonov sredstev za gospodarstvo – povratnih in nepovratnih. Je to veliko ali malo? Bolj me skrbi, da v Sloveniji nimamo kulture in spremljajočega tveganega kapitala. To je težava, ki jo izpostavljajo tehnološka zagonska podjetja, ki po financiranje odhajajo v tujino."
Sveža energija za AI projekte
V nadaljevanju je moderiranje pogovora prevzela Iva Lačan, TV-voditeljica/producentka v Bloomberg Adria, ki je najprej na oder povabila Evalda Kranjčeviča, izvršnega direktorja Proizvodnje energije, energetskih rešitev in mobilnosti v družbi Petrol d.d., ki je udeležencem konference pojasnil, kako podjetje, ki je pred kratkim praznovalo 80. obletnico, izkorišča tehnologije umetne inteligence pri načrtovanju poslovnih odločitev – npr. na področju elektromobilnosti pa tudi usmerjanja odločitev in naložb. "Petrol bo še veliko vlagal v najrazličnejša področja energetike, predvsem v obnovljive vire energije – in predvsem uravnoteženo. Gradimo hibridne energetske parke, saj so ti bolj robustni. Kombinacija sonca, vetra in hranilnikov energije (beri: baterij) je prihodnost zelene električne energije," je povedal Kranjčevič.
Foto: Nejc Pernek
Peter Pavkovič, direktor podjetja UnistarPro, pa je na kratko orisal, kako so v podjetju tehnologije umetne inteligence vpeljali v največje domače pristanišče – Luko Koper. "Enostavne naloge že opravita avtomatizacija in AI. Ta blesti tudi na področju privezovanja ladij, saj izračuna optimalno izbiro priveza in vrstni red raztovora ladij – glede na vrsto ter obseg tovora." Podjetje UnistarPro je specializirano tudi na področju kibernetske varnosti, zato je Pavkovič komentiral tudi njeno pomoč pri upravljanju IKT-okolij in varovanja digitalnega premoženja podjetij: "Vse, kar je danes povezano v internet, predstavlja potencialno tarčo in ranljivost. AI nam pomaga obvladovati milijarde naprav in naredi kompleksne sisteme in okolja obvladljive – zna tudi prepoznati kibernetske napade in jih zamejiti tako, da je povzročena škoda čim manjša."
Financiranje prihodnosti: kapital za inovacije v digitalnem svetu tveganj
Pogovor o financiranju prihodnosti je vodila finančna strokovnjakinja Marja Milič, sicer odgovorna urednica digitalnega uredništva Slovenija Bloomberg Adria, ki je s sogovorniki odgovarjala na vprašanje, kako zagotoviti učinkovito financiranje tehnološkega napredka v času povečanih tveganj in nenehnih inovacij. mag. Stanka Šarc Majdič, članica uprave SID banke, je poudarila pomen lastniškega financiranja in javno-zasebnih partnerstev, ki po njenih izkušnja omogočajo hitro rast in profesionalno upravljanje podjetij. Uroš Ivanc, član uprave Zavarovalnice Triglav, pa je poudaril vlaganje v inovacije: "Zavarovalnica Triglav je velik investitor v regiji, pri čemer imamo svoje posebnosti – upravljamo namreč z veliko sredstvi, ki nimajo dolge ročnosti. Tveganemu kapitalu zaenkrat namenjamo manjši delež naložb. Veliko vlagamo v inovacije, smo pa vse bolj drzni ter podjetniški pri uvajanju inovacij v obsegu, kjer si to lahko privoščimo."
Foto: Nejc Pernek
Ivanc je izpostavil tudi povečano potrebo po zavarovanju digitalnega poslovanja podjetij. "Takšna zavarovanja so najprej začele iskati večje korporacije, ki so bile tarča kibernetskih napadov in izsiljevalskih virusov. Zdaj se to seli v segment majhnih in srednje velikih podjetij. Potreb je več kot je ponudbe zavarovanj na področju kibernetske varnosti. V Zavarovalnici Triglav se ne osredotočamo le na odškodnine za posledice kibernetskih napadov, temveč na storitve, s katerimi podjetja ponovno vzpostavijo normalno poslovanje – zagotovimo jim dostop do varnostnih in drugih strokovnjakov."
Članica uprave družbe InterCapital Ivana Drlje pa je z udeleženci delila zgodbo, kako je podjetje financiralo razvoj lastnega robotskega finančnega svetovalca – personaliziranega svetovalca z AI. "Uporabniki danes pričakujejo, da je celoten proces digitalen, mogoče celo, da vse opravijo preko aplikacije na mobilni napravi. Nove generacije začenjajo vse v digitalnem, so digitalni domorodci," je dejala Ivana Drlje in nadaljevala: "Naš robotski finančni svetovalec je hibrid med lastnimi podatki in AI– uporablja več modelov, odvisno od klienta. V praksi nudi odlično uporabniško izkušnjo, saj obvlada naše storitve, zelo primeren je za podporo strankam."
Prebojne tehnologije in prihodnost zdravja
Umetna inteligenca obljublja tudi revolucijo v svetu zdravstva. Boštjan Čeh, predsednik instituta Biotech Hills, je izpostavil slovenske dosežke na področju farmacije: "Smo družba znanja. Imamo veliko patentov na področju zdravil, število prijavljenih patentov raste približno 15 odstotkov na leto. V Sloveniji se odvija razvoj modernih bioloških zdravil, celične terapije, personalizirane medicine in terapije, veliko sinergij lahko izkoristimo tudi z uporabo AI."
Podobnega mnenja je bil Dominik Gaser, globalni direktor za znanost in tehnologije bioloških zdravil, celične ter genske terapije v družbi NOVARTIS, ki v Sloveniji zaposluje 4000 ljudi in ima tudi velik oddelek za raziskave in razvoj bioloških zdravil. "AI izredno spreminja način dela na tem področju, ne le pri oblikovanju molekul, temveč v samem razvoju zdravil. AI obvlada molekulsko modeliranje – nam pove, kako se bodo posamezne sestavine obnašale v raztopini, kakšna bo njihova dolgoročna obstojnost itd. Tako lahko naredimo zdravilo bolj prijazno bolniku."
Foto: Nejc Pernek
Gaser je občinstvu še zaupal, da ima družba NOVARTIS interni načrt, da bodo vsi zaposleni pri svojem delu uporabljali AI orodja že v roku dveh let. "Za uspeh projektov AI ima okoli 10 % zaslug sama tehnologija, 20 do 30 % podatki, kar 60 % pa prispeva kultura v podjetju, torej da zaposleni živijo in delajo z AI. V našem podjetju direktorji področij umetno inteligenco že uporabljajo in to kažejo ostalim zaposlenim – kopiloti, agenti AI, skeniranje literature, obdelava podatkov in podobna opravila – vse znanje delimo in zaposlene učimo na praktičnih primerih."
Razvoj umetne inteligence v Sloveniji je torej prisoten na številnih področjih in predvsem – zdrav. Takšen je zaključek konference Future Fusion Summit – Slovenija vsekakor ima mesto na AI-zemljevidu sveta.
Bloomberg Adria
.webp){kind=icon}
