Ko govorimo o panogah, ki imajo največ koristi od razmaha umetne inteligence, najprej pomislimo na podjetja, kot je Nvidia, katere grafični procesorji so postali simbol revolucije umetne inteligence. Le redko pa ob tem pomislimo na industrijo klimatskih naprav, čeprav je prav učinkovito hlajenje nujno za delovanje procesorjev, ki se pri polni obremenitvi močno segrevajo.
Zaradi tega se industrija HVAC (ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija) v zadnjih letih korenito spreminja. Prihodki podjetij v tej panogi so bili tradicionalno tesno povezani z dejavnostjo v gradbeništvu, predvsem v stanovanjskem in poslovnem segmentu. V zadnjem obdobju pa rast sektorja vse bolj poganja naraščajoče povpraševanje po hladilnih sistemih za podatkovne centre, zaradi česar so prav ta podjetja med največjimi dobitniki vzpona umetne inteligence.
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) se bo svetovna poraba električne energije podatkovnih centrov do leta 2030 več kot podvojila in dosegla 945 TWh, kar je več od celotne letne porabe Japonske. Pri gradnji podatkovnih centrov bodo, tako kot doslej, vodilne ZDA, na drugem mestu pa Kitajska, predvsem zaradi obsežnih naložb v umetno inteligenco in druge tehnološke storitve.
Čeprav Evropska unija po zmogljivostih podatkovnih centrov zaostaja za svetovnim povprečjem, si je Evropska komisija zastavila cilj, da njihove zmogljivosti v prihodnjih devetih letih potroji. Po podatkih združenja EUDCA (European Data Centre Association) naj bi se naložbe v velike podatkovne centre, namenjene najzahtevnejšim računalniškim obremenitvam, v Evropi do leta 2031 povečale z 12,3 milijarde evrov na več kot 26,1 milijarde evrov, kar pomeni 112-odstotno rast. Rast podatkovnih centrov poganjajo predvssem vse večje potrebe umetne inteligence pri razvoju kompleksnih modelov, ki zahtevajo usklajeno delovanje več tisoč grafičnih procesorjev (GPU) znotraj posameznega objekta.
Kot je bilo že omenjeno, je treba celotno infrastrukturo grafičnih procesorjev in drugih komponent nenehno vzdrževati pri nizkih temperaturah. Prav ta potreba pa industrijo HVAC postavlja med ključne infrastrukturne temelje razvoja umetne inteligence.
Za boljše razumevanje preobrazbe v sektorju HVAC je industrijo smiselno razdeliti na dve ravni: najprej glede na funkcijo podjetij (proizvajalci opreme in izvajalci sistemov), nato pa še glede na končni trg (podatkovni centri ter stanovanjski in poslovni objekti).
Proizvajalci opreme
Pri proizvajalcih HVAC-opreme se kaže jasen vzorec: podjetja z največjim deležem prihodkov iz podatkovnih centrov so v zadnjem letu praviloma presegla donosnost širšega tržnega indeksa S&P 500, medtem ko podjetja z manjšo izpostavljenostjo temu segmentu zaostajajo za indeksom ali beležijo negativne donose.
Po podatkih iz finančnih poročil imata med analiziranimi podjetji največji delež prihodkov iz segmenta podatkovnih centrov družbi Modine in AAON. Ni naključje, da sta bili njuni delnici v obravnavanem obdobju tudi najuspešnejši, saj sta v zadnjem letu zabeležili 126- oziroma 43-odstotni donos. Modine iz segmenta podatkovnih centrov ustvari približno 35 odstotkov vseh prihodkov, pri družbi AAON pa je ta delež še nekoliko večji in znaša okoli 38 odstotkov.
Na drugi strani lestvice je družba Carrier Global, katere delnica je v istem obdobju izgubila sedem odstotkov vrednosti. Prihodki iz segmenta podatkovnih centrov pomenijo le okoli pet odstotkov njenih prihodkov. Podoben padec je v tem obdobju zabeležil tudi Lennox, ki je osredotočen izključno na stanovanjski in poslovni segment.
Izvajalci HVAC-sistemov
Če se osredotočimo na izvajalce HVAC-sistemov, opazimo podoben trend pri gibanju cen delnic, ki pa je še izrazitejši zaradi hitrejše rasti marž.
Podjetja, kot je Comfort Systems, katerega delnica je v zadnjem letu poskočila za 229 odstotkov, poganja predvsem eksplozivna rast naročil iz segmenta podatkovnih centrov. Ta je v prvem četrtletju letos ustvaril približno 56 odstotkov prihodkov družbe. Podobno velja za družbo Legence Corporation, katere delnica je v le desetih mesecih zrasla za 171 odstotkov, pri čemer so prihodki, povezani s podatkovnimi centri, v istem obdobju dosegli okoli 40 odstotkov vseh prihodkov.
Na drugi strani je družba Watsco Inc. v zadnjem letu zabeležila 11-odstotni negativen donos. Watsco je v analizo vključen namerno, čeprav ne gre za izvajalca, temveč za distributerja HVAC-opreme za stanovanjski in poslovni trg, saj dobro ponazarja razliko med podjetji z različno izpostavljenostjo podatkovnim centrom. Padec njegove delnice dodatno potrjuje, da je prav specifična usmerjenost v ta segment eden ključnih dejavnikov, ki trenutno vplivajo na donose v HVAC-industriji.
Nekoliko skromnejši donos, a še vedno večji od širšega tržnega indeksa, je zabeležila tudi družba Bravida Holding, edino evropsko podjetje na tem seznamu. Razlog je predvsem v značilnostih trga, na katerem posluje. Evropa kljub ambicioznim načrtom Evropske komisije pri gradnji podatkovnih centrov še vedno zaostaja za ZDA, zato evropski izvajalci preprosto nimajo primerljivega števila projektov, ki bi jih lahko pridobili. Poleg tega je Bravida v nasprotju z ameriškimi izvajalci predvsem elektro- in večpodročni tehnični izvajalec, pri katerem HVAC pomeni le manjši del poslovanja. Tudi omejeno število projektov podatkovnih centrov v regiji zato ni nujno povezano z njihovim HVAC-segmentom.
Trenutna volatilnost sektorja
Takšna nihanja cen delnic se lahko hitro obrnejo v obe smeri, še zlasti kadar optimizem skoraj v celoti temelji na eni sami tehnološki niši. Občutljivost dela sektorja je postala očitna po izjavi izvršnega direktorja Nvidie Jensena Huanga na sejmu Consumer Electronics Show (CES) na začetku leta 2026. Poudaril je, da platforma čipov Vera Rubin ne bo zahtevala vodnega hlajenja, kar nakazuje, da bi lahko napredek v tehnologiji čipov zmanjšal odvisnost podatkovnih centrov od tradicionalnih hladilnih sistemov, kot so vodni hladilniki.
Delnice podjetij, ki so pred tem beležile največje donose zaradi velike izpostavljenosti podatkovnim centrom in proizvodnji tradicionalnih hladilnih sistemov, so se izkazale tudi za najbolj občutljive za negativne signale. Po drugi strani so bolj razpršena podjetja z manjšo odvisnostjo od tega segmenta negativne novice prestala skoraj brez posledic.
Tako so na primer delnice družbe Belimo Holding, ki je geografsko razpršena in 38 odstotkov prihodkov ustvarja na evropskem trgu, ter družbe Lennox, ki proizvaja izključno za stanovanjski in poslovni segment, v tem obdobju zabeležile pozitivne donose. Medtem je delnica družbe Modine Manufacturing zdrsnila za skoraj 15 odstotkov.
Posebej zanimiv je odziv izvajalcev HVAC-sistemov, ki niso pokazali podobnega gibanja, saj je večina njihovih delnic po Huangovi izjavi zabeležila pozitivne donose.
Razlog je v njihovem poslovnem modelu: prihodke ustvarjajo s projektiranjem in namestitvijo sistemov, ne glede na to, katero konkretno hladilno tehnologijo bo naročnik na koncu izbral. Njihova uspešnost je zato bolj odvisna od skupnega obsega gradnje podatkovnih centrov kot pa od usode posamezne tehnologije, kot so vodni hladilniki.
Huangova izjava tako ni postavila pod vprašaj njihovega temeljnega poslovanja, temveč predvsem izbiro opreme, s katero bodo podatkovni centri v prihodnje hlajeni. Prav to vprašanje pa ustvarja precej večjo negotovost za proizvajalce same opreme.
Rast, ki prinaša tudi tveganja
Očitno je, da industrija HVAC ne deluje več kot sektor, ki ga poganjajo le gradbeni cikli, temveč se vse bolj deli glede na stopnjo izpostavljenosti podatkovnim centrom.
Vendar se je prav ta izpostavljenost, ki je podjetjem prinesla velike donose, pokazala tudi kot vir povečanega tveganja. Odziv trga na izjavo Jensena Huanga na sejmu CES 2026 je pokazal, da lahko delnice podjetij, ki so najbolj odvisne od predpostavke nadaljnje potrebe po vodnem hlajenju, vrednost izgubijo prav tako hitro, kot so jo pridobile. Nasprotno pa so bolj razpršeni proizvajalci precej bolj odporni proti tovrstnim tržnim šokom.
.webp){kind=icon}
