Širitev Googlovega podatkovnega centra v Avstriji sproža pomisleke

Izgradnja podatkovnih centrov v Evropi doživlja razcvet zaradi hitre rasti umetne inteligence, storitev v oblaku in digitalizacije gospodarstva. A vse večji objekti ne prinašajo zgolj investicij in novih delovnih mest, temveč tudi vprašanja o porabi energije, rabi zemljišč in vplivu na okolje. To se kaže tudi v avstrijskem Kronstorfu, kjer Google gradi svoj prvi podatkovni center v državi.

Konec aprila je po 18 letih načrtovanja potekala slovesnost ob začetku gradnje avstrijskega podatkovnega centra. Googlov prvi podatkovni center v Avstriji nastaja na približno 50 hektarjih zemljišč v Kronstorfu (v okolici Linza), občini z nekaj manj kot 3.500 prebivalci. Odprtje centra je načrtovano za leto 2027. Google namerava tam ustvariti 100 delovnih mest. Na slovesnosti ob začetku gradnje je bila omenjena največja moč 150 megavatov, piše Kurier. Za primerjavo, neto električna moč krške nuklearke znaša približno 700 megavatov.

Od razvojnega projekta do lokalnega spora

Po navedbah deželne vlade gre za večmilijardno naložbo. Podatkovni center v Kronstorfu bo prvi Googlov v Avstriji in naj bi dolgoročno okrepil položaj Zgornje Avstrije kot lokacije podatkovnih centrov. Zemljišče za projekt je bilo pred približno 20 leti določeno kot industrijsko razvojno območje, poroča portal MeinBezirk. Po letih pogajanj je bila odločitev o začetku gradnje sprejeta pred približno enim letom.

Pred dnevi je bilo objavljeno, da je Google deželi Zgornja Avstrija v odobritev že predložil nadaljnje načrte za širitev. Podatkovni center bi lahko postal veliko večji od načrtovanega, kar pri prebivalcih vzbuja zaskrbljenost glede porabe energije in rabe zemljišč. Podatkovni center bo potreboval ogromne količine energije in bi lahko dnevno v reko Enns izpustil do 5,8 milijona litrov ogrete vode, piše ORF. Kritiki opozarjajo na posledice za že tako obremenjenega ekosistema reke, ki je na udaru zaradi vročine in suše.

Zagovorniki projekta opozarjajo, da gre za eno največjih zasebnih naložb v regiji, ki bo prinesla nova delovna mesta, davčne prihodke in dodatne digitalne zmogljivosti.

Hlajenje strežnikov in vpliv na reko Enns

Za delovanje strežnikov je treba toploto, ki jo ustvarjajo, nenehno odvajati. Za ta namen se bo uporabljala podtalnica iz bližine reke Enns. Po Googlovih navedbah ta voda večkrat kroži skozi podatkovni center, preden se segreje in izpusti v reko. Del vode med hlajenjem izhlapi. V skladu z vodnim dovoljenjem lahko Google v reko Enns izpusti približno 99 litrov vode na sekundo – z najvišjo temperaturo 30 stopinj Celzija. Pristojni organ navaja, da tudi ko je dovoljena količina v celoti izkoriščena, dvig temperature v reki ostaja precej pod najvišjo dovoljeno mejo.

Google je napovedal, da bo s skladom, ustanovljenim skupaj z Zgornjeavstrijskim združenjem za ribištvo, podpiral projekte za izboljšanje vodnega ekosistema reke Enns. Odpadna toplota bi se lahko potencialno uporabila tudi za daljinsko ogrevanje ali industrijske procese. Zakon o energetski učinkovitosti Zgornje Avstrije, ki velja od 1. aprila 2026, od podatkovnih centrov nad določeno zmogljivostjo zahteva izkoriščanje odpadne toplote – če je to tehnično in ekonomsko izvedljivo. Google je v odgovoru na poizvedbo pisno izjavil, da razprave o uporabi odpadne toplote še potekajo, vendar še niso zaključene.

Googlova naložba je del širšega vala vlaganj tehnoloških velikanov v avstrijsko digitalno infrastrukturo. Microsoft je na primer v okolici Dunaja že investiral približno milijardo evrov v tri podatkovne centre, napoveduje pa tudi nadaljnjo širitev svojih zmogljivosti. Slovenija za zdaj ni med glavnimi evropskimi lokacijami za velike podatkovne centre, vendar bi lahko zaradi geografske lege postala zanimiva za regionalne projekte.