Od svetovnega prvenstva v nogometu 2026, ki bo v marsičem rekordno, nas loči le še pol leta. To bo prvi turnir, ki ga bodo gostile kar tri države in na katerem bo tekmovalo kar 48 državnih reprezentanc.
Glavna novost na ravni tekmovanja bo povečanje števila sodelujočih držav z 32 na 48, kar pomeni popolno prenovo tekmovanja: namesto dosedanjih 64 bodo odigrali 104 tekme, skupinski del bo sestavljen iz 12 skupin s po štirimi ekipami, iz vsake skupine pa se bosta v izločilni boj uvrstili prvi dve reprezentanci in skupaj z njimi še osem najboljših tretjeuvrščenih ekip. Te bodo nastopile v osmini finala, s katero se bo začela izločilna faza prvenstva.
Gre za najbolj ambiciozno svetovno prvenstvo doslej, ob katerem pa se poleg ceremonialnega blišča, kot je nedavno podeljeni zlati pokal za mir, ki ga je predsednik Fife Gianni Infantino na žrebanju skupinskega dela za svetovno prvenstvo pompozno izročil predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, odpirajo tudi številna logistična in gospodarska vprašanja.
Preberi še
Pokal nikogar več ne zanima? Nogometni biznis požira tradicijo
Pokalne tekme so bile dolgo časa čustveni simbol nogometa – izločanje, presenečenja, majhni kraji na velikem odru.
10.12.2025
Francoski športni stroj: Kako proizvajajo prvake namesto da bi jih čakali
Francija ni le športna sila, ampak laboratorij, ki že desetletja proizvaja prvake.
20.11.2025
Evropski nogomet potrebuje kolektivne pogodbe: ameriški model je cenejši od sodnih sporov in konfliktov
Evropski nogomet vstopa v območje pravne nestabilnosti. Premier liga skuša uvesti omejitve porabe prek novih pravil "anchoring" (sidranje) in "squad-cost ratio" (razmerje stroškov ekipe).
17.11.2025
Žreb za skupinski del nogometnega tekmovanja je za nami, prenove stadionov potekajo po načrtih, toda veliko vprašanj ostaja. Koliko bo ZDA, Kanado in Mehiko organizacija prestižnega športnega dogodka stala, kakšne bodo cene vstopnic za tekme in ali bo zategovanje vizumskega pasu ZDA vplivala na obisk turnirja?
"Najdražje prvenstvo doslej"
Fifa končnih stroškov svetovnega prvenstva še ni razkrila, jasna številka pa bo verjetno znana šele po turnirju. Njihov proračun za organizacijo prvenstva v letu 2026 znaša približno 3,8 milijarde dolarjev in pokriva stroške delovanja, oddajanja in logistike turnirja, ne pa tudi za stadione ali prevoz. Vlade in mesta gostitelji v ZDA, Kanadi in Mehiki so odgovorni za večino infrastrukture, varnost in lokalne storitve, njihove ocene pa kažejo, da bodo skupni javni izdatki znašali od visokih enomestnih do nizkih desetih milijard dolarjev.
ZDA bodo gostile 11 prizorišč, lokalne in državne oblasti pa po poročilih na splošno predvidevajo med 100 in 250 milijoni dolarjev stroškov na mesto. Kanadski gostiteljski mesti Toronto in Vancouver stroške ocenjujeta na skupno približno 700 milijonov dolarjev. Za Mehiko teh podatkov ni, nekatere prenove stadionov pa se financirajo zasebno.
Bloomberg
Poročila o končnih stroških organizacije se med seboj razlikujejo, analitiki pa ocenjujejo, da bodo skupni javni stroški organizacije prvenstva leta 2026, ki bodo obremenili oblasti, znašali med osmimi in 11 milijardami dolarjev, v kar niso vštete širše zasebne naložbe.
Strokovnjak za športno trženje Tomaž Ambrožič pričakuje, da bo to svetovno prvenstvo najdražje v zgodovini. "Ne toliko zaradi investicij v nogometno infrastrukturo, ampak zaradi povečanja števila sodelujočih reprezentanc in občutno višjih operativnih stroškov izvedbe, ki bodo v ZDA najzahtevnejši doslej," pojasnjuje.
"Ker je večina stadionov v zasebni lasti, bo organizator moral plačati visoko najemnino in visoke stroške osebja. Poleg tega je v ZDA večina infrastrukture, ki bo uporabljena, primarno namenjena ameriškemu nogometu," pojasnjuje Ambrožič in doda, da je ta infrastruktura vseeno na visoki ravni.
Glede na zgodovinski kontekst naj bi bilo svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026 sicer precej cenejše od prvenstva v Katarju leta 2022, kjer so skupni izdatki za gradnjo stadionov in spremljajoče infrastrukture po splošnih ocenah presegli 200 milijard dolarjev.
Da bi si zagotovili dodatno financiranje, saj je znesek za izvedbo tovrstnih dogodkov vedno nad prvotnimi ocenami, so v predstavniškem domu ZDA predložili tudi nov dvopartijski zakon. Ta predvideva odobritev 50 milijonov dolarjev zveznih sredstev letno za gostiteljska mesta, ki jih bodo lahko porabila za prevoz in infrastrukturo velikih športnih dogodkov. Če bo sprejet, bo zagotovil dodatna sredstva tudi za nogometno prvenstvo, je poročal Athletic.
Strokovnjak za športno trženje Tomaž Ambrožič pričakuje, da bo to svetovno prvenstvo najdražje doslej.
Ameriška mesta izgubila ključne prihodke
Večino prizorišč bodo gostila mesta v ZDA: Atlanta, Boston, Dallas, Houston, Kansas City, Los Angeles, Miami, New York (stadion MetLife v New Jerseyju), Philadelphia, Seattle in San Francisco. Poleg 11 ameriških mest sta med gostitelji še dve kanadski in tri mehiška mesta.
Vsako ameriško gostiteljsko mesto naj bi za infrastrukturo, varnost in logistiko namenilo med 100 in 200 milijoni dolarjev javnih sredstev. Fifa od mest poleg tega zahteva še brezplačne poslovne prostore z vrhunsko opremo, kar dodatno povečuje finančno breme lokalnih skupnosti.
FIFA
Številna ameriška mesta, ki v gostitvi največjega športnega spektakla na svetu vidijo dodatno povečanje prihodkov, so zaradi zahteve Fife, da za vstopnice za tekme ne bodo obračunavala davka na prodajo, že na nogah. Ob tem kritiki opozarjajo, da bodo v tem primeru oprostitve koristile predvsem premožnejšim navijačem, ki si lahko privoščijo vstopnice, vredne več sto ali celo tisoč dolarjev. Hkrati pa se zmanjšujejo prihodki, namenjeni šolam, cestam, zdravstvu in drugim storitvam, pri čemer bi morali takšni davki, če že obstajajo, veljati enotno za vse nakupe, brez posebnih izjem v korist posameznih organizacij, navaja Inštitut za davčno in gospodarsko politiko (ITEP).
Med prvimi zveznimi državami, ki so udejanjile Fifino zahtevo, je država Misuri. Strokovne ocene izpada prihodkov zaradi umika davka na prodajo vstopnic se gibljejo okoli 1,9 milijona dolarjev na tekmo, kar bi po poročanju ITEP lahko polnilo proračune za šolstvo, zdravstvo in druge javne storitve. Florida naj bi zaradi tekem v Miamiju izgubila okoli 7,4 milijona dolarjev, Georgia pa zaradi tekem v Atlanti celo do 25 milijonov dolarjev državnih in lokalnih davkov. V te zneske niso vštete dodatne izgube zaradi nadaljnje preprodaje vstopnic prek uradne platforme Fife, kjer bodo cene pogosto še višje – prav tako brez davka.
Enajst ameriških mest, ki bodo gostila tekme prvenstva, se zaradi zelo omejujoče pogodbe s Fifo sooča z najmanj 250 milijoni dolarjev finančne vrzeli, ki jo bodo verjetno morali pokriti zvezne države ter lokalni in zasebni viri. Nekatera mesta so že tako obupana, da iščejo sponzorje celo med malimi lokalnimi podjetji, medtem ko jim Fifini ekskluzivni komercialni dogovori prepovedujejo sodelovanje s številnimi trgovskimi verigami, saj bi to posegalo v pravice globalnih partnerjev, kot je McDonald’s. Fifina ekskluzivna sponzorska pravila mestom tako zapirajo vrata do večjih sponzorjev, je pred dnevi pisal časopis The Independent.
Ameriška mesta so prevzela tudi velik del stroškov – za varnost, transport, navijaške cone in spremljevalne dogodke – kar naj bi jih stalo med 100 in 250 milijoni dolarjev, pri čemer se z novimi zahtevami turnirja ti zneski še večajo. Od zvezne vlade sicer pričakujejo skupno približno 625 milijonov dolarjev, a povprečni znesek na mesto (okoli 57 milijonov) ne bo pokril vseh izdatkov. Mesta menijo, da bi Fifa lahko prispevala več, sploh ker naj bi bilo svetovno prvenstvo 2026 rekordno po prihodkih, ocenjenih med 11 in 14 milijardami dolarjev. Skoraj ves pričakovani prihodek bo zadržala Fifa.
Kakšni bodo stroški v Kanadi in Mehiki?
Kanada bo gostila dve prizorišči svetovnega prvenstva – v Torontu in Vancouvru. Po ocenah iz poletja bodo stroški za gostovanje sedmih tekem v Vancouvru za provinco in občinske vlade znašali 450 milijonov dolarjev, zvezna vlada pa bo prispevala dodatnih 48 milijonov dolarjev. V Torontu naj bi stroški znašali 275 milijonov dolarjev in bodo razdeljeni med tri ravni vlade.
Obe mesti sta trenutno zaposleni z obnovo stadionov. Toronto nadgrajuje svoj najpomembnejši stadion BMO Field, pri čemer je renovacija ocenjena na 146 milijonov dolarjev, s čimer bo pridobil na tisoče novih sedežev. Vancouver pa obnavlja stadion B.C. Place za 196 milijonov dolarjev.
Mehika bo medtem gostila tri prizorišča svetovnega prvenstva, in sicer v prestolnici Ciudad de Mexico, Guadalajari in Monterreyu. Skupnega zneska investicij v športno in povezano infrastrukturo mehiška vlada še ni objavila, je pa sporočila, da bo v prenovo mednarodnega letališča v prestolnici vložila približno 489 milijonov dolarjev.
Trenutno poteka prenova stadiona Azteca v Ciudadu de Mexico, ki pa je financirana zasebno. Stadion je že gostil dva finala svetovnega prvenstva – leta 1970 in 1986 –, v okviru priprav na turnir prihodnje poletje pa se modernizira po najnovejših standardih Fife. Prenova bo končana na začetku leta 2026, navaja Football Ground Guide.
Prenovo kultnega stadiona Azteca pa so kritizirali lokalni navijači, saj bo del modernizacije tudi preimenovanje v Stadion Banorte. Mehiška banka Banorte je namreč največji investitor v prenovo nogometnega prizorišča, saj je skupaj s podjetjem Grupo Ollamani vložila več kot 100 milijonov dolarjev.
Bloomberg
Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je doslej zagotovila, da bodo glavni infrastrukturni projekti za svetovno prvenstvo dokončani pravočasno. Mehika kot ena od treh gostiteljic turnirja izvaja obsežna dela, med drugim prenovo mednarodnega letališča v Ciudad de Mexicu in gradnjo železniške povezave med prestolnico in letališčem Felipe Angeles. Dodatna sredstva zvezna vlada namenja tudi v Guadalajaro in Monterrey, vendar končni znesek še ni znan, poroča Inside World Football.
Mehika bo postala tudi prva država, ki bo v zgodovini mundiala gostila kar tri svetovna prvenstva. Predsednica Sheinbaumova medtem poudarja, da bo šlo za poseben trenutek z velikim gospodarskim učinkom ter da bo država v nekaj mesecih pripravljena na prihod navijačev in ekip.
Hkrati pa si po poročanju tamkajšnjih medijev večina Mehičanov ogleda tekem v živo ne bo mogla privoščiti, pri čemer je Fifa deležna ostrih kritik zaradi zelo visokih cen vstopnic in agresivnega trženja turnirja, ki denimo vključuje celo prodajo parkirnih mest v bližini stadionov v ZDA. Sheinbaumova se v polemike o cenah ni želela spuščati; napovedala je le sodelovanje s Fifo pri vzpostavitvi številnih javnih prizorišč z velikimi zasloni v treh gostiteljskih mestih in drugje po državi, da bi čim več ljudi lahko spremljalo tekme.
Mehiška predsednica svetovno prvenstvo že izkorišča tudi za diplomatske poteze. Ob žrebu skupinskega dela prvenstva sta se s predsednikom Trumpom prvič srečala v živo. Pogovarjala sta se predvsem o svetovnem prvenstvu ter trgovini in carinah, medtem ko vprašanje priseljevanja ni bilo v ospredju, čeprav je zaostritev nadzora na meji z Mehiko ključni del Trumpove politike. Srečanja nista imela že prej, tudi zato, ker je bil junijski načrtovani pogovor na robu vrha G7 v Kanadi odpovedan, ko se je Trump zaradi naraščajočih napetosti med Izraelom in Iranom predčasno vrnil v Washington, je poročal AP.
Soorganizacija svetovnih prvenstev ni več le trend
Svetovno prvenstvo v nogometu 2026 bo prvi turnir, ki bo organiziran v več kot eni državi po prvenstvu na Japonskem in v Južni Koreji leta 2002. Pri tem pa ne gre le za izjemo, temveč za nov model izvedbe velikih športnih dogodkov, saj naraščajoči stroški organizatorje vse pogosteje silijo v iskanje alternativnih pristopov.
Depositphotos
Po ZDA, Kanadi in Mehiki bo svetovno prvenstvo 2030 spet organizirano v treh državah – Španiji, Portugalski in Maroku, pri čemer bodo uvodne tekme odigrane v Urugvaju, Argentini in Paragvaju. "Naraščajoči stroški in negativni rezultati v gospodarskem, ekološkem in družbenem smislu postavljajo pod vprašaj legitimnost gostitve velikih športnih dogodkov," je povedala Sandra Damijan, profesorica na Ekonomski fakulteti v Univerze v Ljubljani.
Ne glede na to, ali gre za trend ali novo normo, je to morda prava pot naprej, še zlasti pri reševanju vprašanja naraščajočih stroškov, povezanih z organizacijo velikih športnih dogodkov, meni Damijan: "Zagotavlja edinstveno rešitev za finančne težave, s katerimi se spopadajo organizatorji, saj bi lahko deloval kot kreativen in izvedljiv model sogostiteljstva."
S soorganizacijo velikih športnih dogodkov se organizatorji razbremenijo ogromnih vložkov v infrastrukturo, hkrati pa se razbremenijo tudi obiskovalci, saj so cene namestitev v tem primeru dostopne, pojasni Vid Dežman iz Arene Sport, ki meni, da bomo temu priča tudi v prihodnje.
V zadnjem času, ko so se stroški organizacije svetovnega prvenstva povišali, je izginila predstava, da bi gostiteljska država lahko imela finančni dobiček. Južna Afrika leta 2010 in Brazilija leta 2014 sta imeli velikanske izgube in ostali z neuporabnimi stadioni, ki so postali izčrpavajoč vir stroškov.
Rusija leta 2018 in Katar leta 2022 sta bila pripravljena plačati velikanske stroške, saj sta v turnirju videla priložnost za krepitev mehke moči, čeprav nista imela realnih možnosti za zmago. Zlasti za Katar je bilo svetovno prvenstvo del širše naložbe v šport, namenjene povečanju globalne prepoznavnosti države in spodbujanju mednarodne trgovine. Stroški so bili izjemni, in sicer več kot 200 milijard dolarjev.
"Naraščajoči stroški in negativni rezultati v gospodarskem, ekološkem in družbenem smislu postavljajo pod vprašaj legitimnost gostitve velikih športnih dogodkov," je povedala Sandra Damijan z Ekonomske fakultete.
Astronomske cene vstopnic in namestitev
Fifa je deležna ostrih kritik zaradi modela cen, pri čemer Združenje evropskih nogometnih navijačev opozarja na rekordno visoke cene in velika finančna tveganja za navijače. Preden je včeraj stekla glavna prodaja vstopnic, so se v zgodnejši fazi cene vstopnic gibale od približno 50 pa do približno sedem tisoč evrov za posamično vstopnico, poroča BBC.
Fifa prav tako ni objavila enotnega cenika za vse tekme. Navijači v glavni prodajni fazi cene vstopnic vidijo šele ob vnosu prijave za določeno tekmo. Posamezno gospodinjstvo lahko zaprosi za največ štiri vstopnice na tekmo in skupno do 40 vstopnic za celoten turnir.
Prijave so mogoče do 13. januarja 2026, pri čemer zgodnja prijava ne prinaša nobene prednosti – vse tekme so na voljo skozi celotno obdobje prijav. Po zaprtju prijavnega okna bo Fifa žrebala dobitnike vstopnic. Navijači bodo o uspešnosti obveščeni po e-pošti februarja, znesek za odobrene vstopnice pa jim bo samodejno odtegnjen.
Dodaten plaz kritik Fife je sprožilo tako imenovano dinamično oziroma spremenljivo določanje cen vstopnic, a po zagotovilih Fife v glavni fazi prodaje te prakse ne bo uporabljala. Jasno je, da bodo zneski odvisni od pričakovanega zanimanja za posamezno tekmo, pri čemer bodo najprestižnejši obračuni najdražji.
Dinamično oblikovanje cen je že vplivalo na cene vstopnic, ki so ob objavi urnika tekem prejšnji teden že astronomsko narasle. Pred objavo parov za tekmo med Portugalsko in Kolumbijo je bilo denimo mogoče dobiti vstopnico za manj kot 400 dolarjev. Takoj po potrditvi je najnižja cena v manj kot uri preskočila kar dva tisoč dolarjev, se povzpela proti tri tisoč in se nato ustalila pri približno 2.220, poroča Delo.
"Izjemo drage vstopnice v ZDA ne bodo pripeljale velikega števila tujih navijačev, ampak si bodo tekme po moji oceni večinoma ogledali navijači različnih narodnosti, ki živijo v ZDA. Na srečo organizatorjev v ZDA živijo predstavniki skoraj celotnega sveta, tako da podpore reprezentancam na tribunah vseeno ne bo manjkalo," pove poznavalec Ambrožič.
Na drugi strani so hoteli v državah gostiteljicah za čas svetovnega prvenstva zvišali cene sob za več sto dolarjev na noč, analiza spletnega portala The Athletic pa je pokazala, da je povprečno zvišanje v 16 gostiteljskih mestih v času uvodnih tekem preseglo 300 odstotkov. V 96 hotelih, ki jih je portal pregledal, je bila povprečna cena za prenočitev v času uvodnih tekem 1.013 dolarjev (v primerjavi z 293 dolarji za iste hotele 21 dni prej).
Bloomberg
Težave s pridobitvijo vizuma?
Ambrožič iz Sport Media Focus ne pričakuje, da bo športni dogodek imel pozitivno energijo, kot jo je kljub nasprotnim pričakovanjem na koncu imel SP v Katarju, pa tudi v Rusiji in še prej v Braziliji. Tako meni, saj ne pričakuje, da bo nogomet v ospredju. "Vse drugo, predvsem pa politično dogajanje, ki se bo vrtelo okoli predsednika Trumpa in njegovega 'pokroviteljstva' tega dogodka, bo rdeča nit, ker temu pomen pripisuje tudi sama Fifa."
Trumpova administracija se pri organizaciji in sprejemu navijačev ekip z vsega sveta srečuje tudi z vizumsko dilemo: ali ohraniti ostro protipriseljensko politiko, ki jo je obljubljala svojim volivcem. To na drugi strani vzbuja strah med navijači, predvsem tistimi iz držav, ki za obisk ZDA potrebujejo vizum.
Strokovnjaki namreč opozarjajo, da bo svetovno prvenstvo 2026 verjetno politično skoraj tako nabito kot prvenstvo v Katarju, ki se je spoprijemal z obsodbami zaradi kratenja človekovih pravic. Ameriška administracija hkrati pošilja precej hladen signal: navijači so dobrodošli, naj se zabavajo in gledajo tekme, a ko bo turnir zanje končan, bodo morali oditi, navaja Bloomberg.
Trump je sicer napovedal olajšave pri potovalnih zahtevah za ekipe in navijače, med drugim tudi sistem prednostnih vizumov za imetnike vstopnic, saj naj bi milijoni ljudi prehajali meje med ZDA, Kanado in Mehiko. Podobno sta v preteklosti storila Rusija in Katar. Kritiki opozarjajo, da lahko trda politika do migrantov in kriminala odvrne del obiskovalcev, kar bi oslabilo predvidene gospodarske koristi prvenstva.
Turnir bo verjetno spodbudil potovanja v ZDA, ki so letos zabeležile močan upad števila tujih obiskovalcev in turističnih izdatkov ravno zaradi politik Trumpove administracije. ZDA so bile edina država, za katero je bila v študiji 184 svetovnih gospodarstev, ki sta jo opravila Svetovna potovalna in turistična organizacija ter Oxford Economics, napovedana izguba turističnih prihodkov, kar so delno pripisali retoriki in politiki Trumpove administracije, še navaja Bloomberg.