Como 1907 je v italijanski nogomet vstopil kot anomalija: majhen stadion, majhen trg in večletna kronična nestabilnost. Danes je to najhitreje rastoči športno-poslovni projekt Serie A. To, kar je Brighton dosegel v prvih petih letih ali kar je RB Leipzig naredil v nemškem sistemu, Como poskuša ponoviti v Italiji, vendar z identiteto, ki je ne morejo kopirati, z dolgoročnim kapitalom, jasnim športnim dizajnom in globalno prepoznavno lokacijo.
Vstop indonezijske poslovne skupine Djarum leta 2019 je predstavljal prelomnico. Brata Budi in Michael Hartono, med najbogatejšimi azijskimi podjetniki, sta zavrnila klasični italijanski model kratkoročnih vlaganj in pogostih sprememb lastništva. Uvedla sta koncept, ki ga italijanski trg redko vidi: kapital, ki kupuje čas, čas pa ustvarja trajnost.
Štiri spremembe so postavile temelje projekta: stabilizacija bilance in odprava kratkoročnega dolga, profesionalizacija športnega, medicinskega in operativnega segmenta, vlaganja v skavting in podatkovno analitiko – področji, ki sta bili v Serie B in C zapostavljeni – ter gradnja infrastrukture vzporedno z ekipo.
Djarum klub vidi kot športno-poslovno sredstvo, ne kot lokalni trofejni projekt. To je pristop, podoben ameriškemu modelu minor-league: branding, infrastruktura, zgodba, šele nato športna eskalacija. Po treh sezonah se je klub stabiliziral, vrnil v Serie B in vstopil v Serie A brez panike, brez evforije in brez pretiranega trošenja. Največji kapital je bil čas.
Fabregas kot športni in reputacijski kapital
Cesc Fabregas, legendarni španski vezist, v Comu ni le ime, ampak multiplikator vrednosti. Kot igralec, trener in solastnik je prinesel tri elemente, ki jih italijanski klubi srednjega ranga težko kupijo. Prvi je know-how. Fabregas uvaja hibridni model, ki temelji na posesti, progresiji in mikrostrukturi igre. To je daleč od tradicionalnega italijanskega pristopa in bližje Barceloni in Premier ligi.
Drugi je kredibilnjost. Igralci in agenti gledajo na klub drugače, ko trener prihaja neposredno iz ekosistema Barcelone, Arsenala in Chelseaja. To odpira trge, ki bi bili za klub te velikosti sicer zaprti.
Tretji element je blagovna znamka. Fabregas in Thierry Henry, še ena legenda, kot manjšinski solastnik, sta ustvarila globalni narativ, ki ga klub iz srednjega razreda Serie A običajno ne more generirati. Njuna reputacija je vstopnica za pogovore s sponzorji, mednarodne aktivnosti in medijski prostor.
Pod njima je Como razvil jasen stil igre: visoka kontrola, igra skozi cone 2–3 in rotacije v half-spaceu. To je struktura, ki redko obstaja v klubih te kategorije. Mini različica Guardiolinega Manchester Cityja na igrišču.
Stadion kot tržni vir in vzvod rasti
Stadion Giuseppe Sinigaglia, ki leži ob samem jezeru, je postal ključna točka poslovnega modela. V času, ko nogometne tekme postajajo celostne izkušnje, je lokacija Coma spremenjena v ekonomski vir. V sodelovanju s studiem Populous klub izvaja fazno modernizacijo, ki ohranja razgled na jezero – pogoj, ki ga je določila lokalna uprava. Tako Como pridobi infrastrukturo, ki jo klubi Serie A težko kopirajo, ne le funkcionalno, ampak tudi vizualno prepoznavno.
Blagovna znamka "Lake Como" deluje v korist kluba, turizma, investitorjev, luksuzne industrije in globalnega življenjskega sloga; ti narativi se prelivajo v športni produkt. Klub ne prodaja zgolj nogometa, temveč tudi kraj, izkušnjo in estetiko.
Ko bo stadion dokončan, bo to odprlo novo "pipo" prihodkov: gostinske storitve, turistične pakete, medijske podaljške in mednarodne sponzorske aktivnosti. V Italiji, kjer transferji in televizijske pravice predstavljajo večino prihodkov, Como gradi tretji steber rasti – infrastrukturni.
Tržna selekcija in športna filozofija
Za razliko od novopečenih prvoligašev, ki po napredovanju zapadejo v panično potrošnjo, Como selekcijo gradi previdno in modularno. Ni nakupov za status, ni agresivnega širjenja. Model temelji na: izkušenih igralcih v novi fazi kariere, mladih talentih s španskega in francoskega tržišča, tehnično močnimi vezisti ter mobilnih napadalcih, ki ustrezajo principom pritiska (pressinga).
Como noče biti nova Monza – na videz ambiciozen projekt, ki je obstal na prvih stopnicah in hitro izpadel iz lige. Cilj je razviti stil in roster, ki je lahko vzdržen, mednarodno prepoznaven in skalabilen, podobno kot zgodnji Brighton.
Model, ki ga je težko ponoviti
Največja vrednost Coma je njegova neponovljivost. Lokacija je unikatna, investitorji so dolgoročni, športna ideologija je jasna, reputacijski kapital Fabregasa in Henryja ustvarja hype, ki presega rezultate. Klub deluje na treh trgih hkrati: športnem, poslovnem in kulturnem. V svetu, kjer klubi postajajo hibridi med start-upi in lifestyle blagovnimi znamkami, Como pokaže, kako je videti sinergija kapitala, infrastrukture in narativa.
Como 1907 je danes eden najbolj celovitih projektov v italijanskem nogometu. Ima investitorje, ki razumejo dolgoročen horizont, športno filozofijo, ki je konkurenčna sodobnim trendom, lokacijo, ki je sama po sebi blagovna znamka, in infrastrukturno strategijo, ki stabilizira prihodke.
Tisto, kar ga loči, ni le vzpon, temveč arhitektura tega vzpona. V športu, ki vse bolj zahteva vzdržne poslovne modele, Como dokazuje, da vrhunski projekti nastajajo ne samo v velikih središčih, ampak tam, kjer obstaja jasna vizija, kapital, ki daje čas, in dizajn, ki ne odstopa od identitete.
.webp){kind=icon}
