Svetovno nogometno prvenstvo leta 2026 ni le največji športni dogodek, temveč tudi ogromen poslovni projekt, od katerega FIFA pričakuje skoraj devet milijard dolarjev prihodkov. Razširitev turnirja na 48 reprezentanc in rekordnih 104 tekem odpira nove trge, ustvarja nove zvezde in sproža milijonske prestope. O tem, kdo so največji finančni zmagovalci, kako turnir vpliva na vrednost igralcev ter kaj to pomeni za hrvaški nogomet, je za Bloomberg Adria spregovoril Denis Selimović, ustanovitelj in lastnik športne agencije Rabona.
Zlata jama Fife, šport v drugem planu?
Razširjena izdaja svetovnega prvenstva z 48 reprezentancami prinaša več tekem in posledično višje prihodke. Vendar se postavlja vprašanje, ali je ta poteza predvsem dobra za šport ali za poslovanje Fife. Selimović meni, da je odgovor jasen: "Po mojem mnenju je to predvsem dobro za FIFA in njeno poslovanje. Seveda bo nogomet prišel tudi v manjše države, kot sta Haiti ali Zelenortski otoki, vendar se na splošno kakovost nogometa nekoliko razvodení," poudarja Selimović.
Da je FIFA absolutni zmagovalec turnirja, potrjuje tudi dejstvo, da praktično vsi prihodki od vstopnic, TV-pravic, sponzorjev in turistične potrošnje pripadajo prav njej. "Imamo primer Chicaga, ki je zavrnil gostiteljstvo, ker bi vsi prihodki šli Fifi. Takratni župan je dejal, da to nima smisla, saj gre za denar davkoplačevalcev. FIFA tukaj pobere praktično vse prihodke," pojasnjuje Selimović.
Ali lahko 'soccer' osvoji Ameriko?
Čeprav se prvenstvo odvija v ZDA, največjem športnem trgu na svetu, je Selimović skeptičen glede tega, ali lahko nogomet ogrozi prevlado tradicionalnih ameriških športov. "Zanimanje za nogomet bo zagotovo naraslo, vendar mislim, da nikoli ne more postati resen konkurent ligi NFL. To je vendarle tradicionalni ameriški šport. Njihova liga MLS ima povprečno okoli 25.000 gledalcev, kar je na ravni lige NBA, vendar imajo težave s televizijskimi pravicami. Nogomet tam nikoli ne bo niti približno na ravni NFL," pravi.
Tovarna milijonarjev: kako turnir daje zagon karieram
En dober turnir lahko drastično spremeni kariero in tržno vrednost igralca. Povečanje lahko znaša od 20 do 50 odstotkov, včasih pa tudi večkratnik. Kot svež primer Selimović navaja hrvaškega napadalca Petra Muso in njegov gol proti Angliji.
"Zagotovo bo ta gol povečal njegovo tržno vrednost. Če je njegov klub Dallas pred prvenstvom pričakoval določen znesek, zdaj zagotovo pričakuje več. Petar je v najboljših letih; če bi bil nekaj let mlajši, bi bila cena večkrat višja, saj klubi takrat kupujejo potencial. Menim pa, da je realno, da njegova cena zraste s 15 na 25 milijonov evrov, še posebej, če bo nadaljeval z dobrimi predstavami," ocenjuje Selimović. Največji dobitniki prvenstva bodo po njegovem mnenju prav igralci iz manjših, nogometno manj uveljavljenih držav, kot sta Panama ali Haiti, saj bodo dobili priložnost predstaviti se na največjem odru.
Hrvaški model preživetja
Hrvaška je že leta znana kot velik izvoznik nogometnih talentov. Selimović meni, da mora hrvaški nogomet ostati pri tem modelu, če želi preživeti. "Hrvaška mora ostati pri tem modelu. Le tako lahko preživi, ob osredotočenosti na uvrstitve v skupinske faze evropskih tekmovanj. Ne vidim, da bi hrvaški klubi lahko bistveno povečali prihodke iz TV-pravic, marketinga ali vstopnic," pravi in dodaja, da je še veliko prostora za napredek. "Norveška, država podobne velikosti, je v enem letu izvozila za 150 milijonov evrov igralcev. Tu lahko Hrvaška naredi veliko več, z izboljšanjem infrastrukture in organizacije lige."
Agent v dobi umetne inteligence: znamka proti kakovosti
V sodobnem nogometu, kjer klubi vlagajo milijone v podatkovno analitiko in umetno inteligenco, se je vloga agenta spremenila. "Danes vrhunskemu klubu ne moreš ponuditi igralca, za katerega oni ne vedo. To je zelo težko. Nogomet je živa stvar, zato se klubi zanašajo na agente pri informacijah o značaju igralca, česar podatki ne morejo razkriti," pojasnjuje Selimović.
Čeprav je kakovost še vedno ključna, postaja osebna blagovna znamka igralca vse pomembnejša. "Če imamo dva igralca podobne kakovosti, bo klub raje izbral tistega, ki je prepoznavna blagovna znamka. Primer je ameriški igralec Christian Pulišić. Je odličen igralec, vendar nisem prepričan, da ima kakovost za vrhunske klube, kot sta Chelsea ali Milan. Njegova blagovna znamka in prepoznavnost v Ameriki pa sta odigrali ključno vlogo, da je končal v teh klubih," zaključuje Selimović.
.webp){kind=icon}
