Slovenska umetnost kot investicija

Sončnice in lilije iz platen velikih mojstrov cvetijo tudi v časih vsesplošne negotovosti, ko se na obzorju že slikajo oblaki recesije. Lani je globalni trg umetnosti ustvaril okrog 65 milijard dolarjev prometa, tudi letos naslovnice polni rekordna prodaja Warholove Marilyn Monroe za 195 milijonov dolarjev in trenutna dražbena norija pri prestižnih hišah Christie's in Sotheby's.

Warholova Marilyn prodana za 195 milijonov dolarjev

Izgleda, da je trg umetnosti precej odporen na nihanja v ekonomiji in finančnih trgih. To pa ne pomeni, da je investicija v umetniško delo bolj varna od investicije v delnice nekega podjetja ali v kriptovalute, niti ne obljublja višjih donosov. Včasih se zgodi, da imamo na podstrešju dela umetnika, ki ga javnost odkrije posthumno, kar lahko naše skromne začetne vložke pomnoži z večkratnikom. Spet drugič se to ne zgodi; zgodovina umetnosti je muhasta.

Pri nakupu umetnine gre za dolgoročno investicijo. Na splošno velja, da je investicija v slikarske mojstre iz preteklih zgodovinskih obdobij razmeroma varna, donosnost pa temu primerno nižja. Po drugi strani je nakup sodobne umetnosti bolj tvegan, saj ni nujno, da bodo dela umetnika ali umetnice pridobila na vrednosti s časom. Donosi pa so lahko potencialno višji, v kolikor imamo dobro oko, nam pojasni direktor galerije in dražbene hiše SLOART, Damjan Kosec.

Kot pri vseh naložbah, se je tudi pri umetnosti dobro pozanimati o umetniku in delu, ki ju želimo kupiti. Koliko del je ta umetnik že prodal? Je cena umetnikovih del rasla z leti? Na podlagi teh podatkov lahko vlagatelj izračuna potencialne prihodnje donose.

Pet različnih oblek, pet različnih cen

V primerjavi z razvitimi trgi v tujini je slovenski trg likovne in vizualne umetnosti dosti bolj netransparenten. Vse preveč prodaj umetniških del se izvede brez računov, kar onemogoča vodenje javne evidence in pošteno primerjavo del in umetnikov. Takšno stanje ustvarjata predvsem davčna in kulturna politika.

"Če vstopiš v galerijo v petih različnih oblekah, boš morda slišal pet različnih cen za isto delo," pravi Kosec. V trenutnem stanju tako ni zaupanja v cene in ni zaupanja v avtentičnost del, kar ni najboljša popotnica za porast investicij.

STA

Z namenom povleči slovensko likovno umetnost iz "kaosa v transparenten, etičen trg" je Kosec ustanovil agenciji ARTSTAR in ARTINDEX. Prva se ukvarja s cenitvami umetniških del, druga pa vodi evidenco o slovenskih umetnikih in njihovih prodanih delih.

ARTINDEX objavlja tudi seznam najpomembnejših 100 živečih slovenskih likovnih umetnikov, ki ga nameravajo posodabljati vsako leto. Mnogih delujočih umetnikov trenutno ni na njem, ker ne želijo, da jim transparentno poslovanje poveča stopnjo prispevkov državi ali zniža ceno na tržišču. Tudi galeristi ideji menda niso najbolj naklonjeni, po besedah Kosca, saj bi taka ureditev trga zmanjšala možnost arbitrarnega določanja cen.

V Sloveniji za najbolj cenjene mojstre iz preteklosti veljajo štirje glavni impresionisti: Rihard Jakopič, Matija Jama, Matej Sternen in Ivan Grohar. Med sodobnimi avtorji pa Kosec izpostavlja umetnike mlajše generacije iz Galerije Y, ki deluje v okviru njegove galerije SLOART. Vse pretekle prodaje teh avtorjev so namreč evidentirane pri ARTINDEX-u, kar potencialnemu kupcu daje uvid v vrednost in donosnost njihovih del.

Kosec ocenjuje, da bosta ARTINDEX in ARTSTAR v roku par let lahko ponujala res relevantne podatke o slovenskem umetniškem trgu, saj bodo sčasoma lahko merili tudi medletno rast in povprečne cene umetnin, kar bo izboljšalo tudi proces cenitev.

Ta trenutek bi slovenski trg umetnosti težko opisali kot varen pristan za vlagatelje, je pa res, da vam nobena slika ne bo kar sama od sebe izginila s stene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar