Indijski zlati trikotnik: od milijarderjev in glamurja do surove revščine

Indija morda ni prva destinacija, ki vam pade na misel, ko načrtujete počitnice, a zanimanje za potovanja v to ogromno in raznoliko državo narašča. Z več kot 1.600 jeziki, skoraj 18 odstotki svetovnega prebivalstva in fascinantno kulturo Indija ponuja edinstveno izkušnjo – vendar ne brez izzivov: od visokih temperatur in gneče do vprašanj varnosti za ženske. V zadnjih letih so poročali o napadih na ženske in dekleta, ko so po Indiji potovale same, pa tudi s partnerji, vključno z nedavno precej pretresljivim zapisom blogerke Kimsy – "I hate India", po katerem se je influencerka iz Indije, Jalpana Swain, javno opravičila v imenu svoje države.

 

Običajno prevozno sredstvo v Indiji - privežite se, vzletamo. Foto: Nataša Kočiš

 

To je zelo občutljiva tema in nemogoče je vedeti, kakšna bo vaša izkušnja – osebno nisem doživela neprijetnosti, o katerih sem brala. Vendar pa je eno gotovo: s svetlo poltjo, še posebej, če ste ženska, bodite pripravljeni, da bodo ljudje dobesedno tekli za vami, da bi se fotografirali, vas prosili za stisk roke ali se dotaknili vaših las. Končno sem dojela, kako je bilo Zdravku Čoliću ali Beatlesom na vrhuncu slave. Priznam, da noben takšen stik ni bil neprijeten, saj so bili večinoma otroci ali ženske, vsi pa so bili izjemno prijazni in hvaležni, preden so karkoli naredili, pa so me vprašali, če smejo.

Izziv je bil, da jih je bilo na stotine, in vsak obisk se je spreminjal v strateško načrtovanje, kako se izogniti prevelikemu številu ljudi, ki so želeli tovrstno interakcijo, hkrati pa skušati nemoteno uživati v čarih, ki jih Indija ponuja. Teh čarov je veliko. Tukaj so nekateri iz moje nedavne poti po severu te države.

Zlati trikotnik

Če imate priložnost obiskati "zlati trikotnik", ki povezuje tri mesta (New Delhi, Agra in Džaipur), boste dobili neverjeten uvod v zgodovino, kulturo in arhitekturo Indije. Morate pa vedeti, da boste za to potrebovali vsaj teden dni!

New Delhi – star 26 stoletij, drugo najbolj poseljeno mesto na svetu z več kot 32 milijoni prebivalcev, je mesto, kjer so vladali budisti, hindujci, muslimani in kristjani, kar se odraža v fascinantni arhitekturi.

 

Lotusov tempelj v New Delhiju. Foto: Nataša Kočiš

 

Nujno si je treba ogledati Humajunovo grobišče iz 16. stoletja, čudovito zgradbo, v kateri počiva Nasir-ud-Din Muhammad, drugi vladar mogulske dinastije. Humajunovo grobišče je bilo leta 1993 razglašeno za svetovno kulturno dediščino, zanimivo pa je, da je služilo kot navdih za številne druge veličastne zgradbe, vključno s Tadž Mahalom.

 

Humajanova grobnica. Foto: Nataša Kočiš

 

 

Lotosov tempelj, zgrajen leta 1986, je marmorna zgradba, ki spominja na polodprt cvet lotosa s 27 cvetnimi listi, od daleč pa spominja na Sidneysko opero. Na drugem koncu časovnega spektra morate obiskati še eno svetovno kulturno dediščino – Qutab Minar, impresiven opečni minaret, visok 72,5 metra, zgrajen v 13. stoletju.

V starem delu mesta obiščite Khari Baoli, največjo začimbno tržnico v vsej Aziji, katere korenine segajo vse do 17. stoletja. V bližini trga se nahaja tudi Jama Masjid, največja mošeja v Indiji, zgrajena leta 1656. Mošejo je zgradil mogulski vladar Šah Džahan, ki je prav tako postavil Tadž Mahal.

 

 

Džamija Jama Masjid, New Delhi. Foto: Nataša Kočiš

 

Indijska vrata, monumentalni spomenik, zgrajen leta 1931 v čast indijskim borcem v prvi svetovni vojni, je smiselno obiskati zvečer, saj je takrat osvetljen v barvah indijske zastave. Če želite bolje spoznati zgodovino države, priporočam obisk Nacionalnega muzeja Indije, ki ima kar okoli dvajset galerij in več kot 200.000 eksponatov.

 

Tadž Mahal. Foto: Depositphotos

 

Agra, mesto ob reki Jamuni v zvezni državi Utar Pradeš, približno 250 kilometrov južno od New Delhija, je znana po svoji pomembni mogulski dediščini in arhitekturnih znamenitostih. Najpomembnejši je Tadž Mahal, veličasten marmorni spomenik ljubezni in hvale, zgrajen med letoma 1632 in 1648 po naročilu mogula Šah Džahana v čast njegove ljubljene žene Mumtaz Mahal. V Agri je vredno obiskati tudi Agra trdnjavo, ki jo je v 16. stoletju iz rdečega peščenjaka zgradil mogulski cesar Akbar, največji mogulski vladar Indije, in je služila ne le kot vojaška baza, temveč tudi kot kraljeva rezidenca.

 

Trdnjava Agra. Foto: Nataša Kočiš

 

Džaipur, v zvezni državi Radžastan - največji zvezni državi Indije, znani kot dežela kraljev, palač in utrjenih citadel -, je poleg Tadž Mahala ena najbolj znanih indijskih turističnih destinacij. Mesto leži približno 280 kilometrov jugozahodno od Delhija in je znano kot "Pink City" zaradi barve hiš iz rdečkasto-rožnatega peščenjaka, ki ga je leta 1727 ustanovil Savaj Džaj Sing, po katerem mesto nosi ime.

 

Nataša Kočiš

Poglej Galerijo

Nataša Kočiš

Poglej Galerijo

Nataša Kočiš

Poglej Galerijo

Nataša Kočiš

Poglej Galerijo

Nataša Kočiš

Poglej Galerijo

Nataša Kočiš

Poglej Galerijo

Nataša Kočiš

Poglej Galerijo

Nataša Kočiš

Poglej Galerijo

Nataša Kočiš

Poglej Galerijo

Nataša Kočiš

Poglej Galerijo

Nataša Kočiš

Poglej Galerijo

 

Ena prvih znamenitosti, ki jih je vredno obiskati, je trdnjava Amber, zgrajena v 16. stoletju. Od leta 2013 je del Unescove svetovne dediščine. Potem je tu še trdnjava Jaigarh, ki stoji približno 15 kilometrov od Džaipura in je kot obrambni bastion na meji.

V mestu se nahaja tudi čudovita Hawa Mahal ali Palača vetrov, ena najbolj prepoznavnih arhitekturnih stavb v mestu, v celoti zgrajena iz rdečega in rožnatega peščenjaka. Zgrajena je bila leta 1799 po naročilu Savajskega maharadže Pratap Singa, vnuka ustanovitelja Džaipurja. Vredno je obiskati tudi Galta Ji tempelj, hinduistično romarsko mesto, lokalno znano kot tempelj opic, kjer na vročem soncu uživajo številne družine makakov.

 

Nataša Kočiš

 

Vpliv Velike Britanije je v Džaipurju opazen na vsakem koraku, tudi v Muzeju Albert Hall, najstarejšem muzeju v državi Radžastan, ki je bil zgrajen po vzoru slavnega Victoria and Albert Museum v Londonu in poimenovan v čast princa Walesa Alberta Edwarda, kasneje Edwarda VII. Sin kraljice Viktorije in princa Alberta iz Saksonije-Koburga in Gote je bil kralj Združenega kraljestva in britanskih dominionov ter cesar Indije od 22. januarja 1901 do svoje smrti leta 1910. Temeljni kamen muzeja je položil med obiskom Džaipurja leta 1876.

Džaipur je tudi eden največjih svetovnih centrov za proizvodnjo nakita. V mestu delujejo velike tovarne svetovno znanih blagovnih znamk, ki jih srečamo v glavnih nakupovalnih destinacijah. Količina delavnic, draguljev, poldragih kamnov in plemenitih kovin je tako velika, da je takoj postalo jasno, od kod izvira rek "okrašen kot radža iz Džaipurja".

 

Zapestnice pred palačo v Džaipurju. Foto: Depositphotos

 

In res, že od same ustanovitve mesta, pod patronatom Džaja Singha II, se je zlatarjev v Džaipurju prijel sloves izdelave izjemnih primerkov meenakari, umetnosti emajliranja na plemenitih kovinah, tehniki, ki izhaja iz Perzije, a je dosegla svoj vrhunec v času Mughalske dinastije.

Čeprav Džaipur ni bil blizu pomembnih rudnikov dragih kamnov, je mreža lokalnih obrtnikov zahtevala stalen dotok materiala, kar je postopoma preoblikovalo mesto v center za rezanje in brušenje dragih kamnov.

Do konca 19. stoletja so trgovci v Džaipurju začeli uvažati surove kolumbijske smaragde in rubine iz legendarnega območja Mogok v Burmi. Prihod evropskih zlatarjev, kot je bil Jacques Cartier, ki je mesto obiskal leta 1911, da bi posloval z maharadžo, je bil znak vzpona Džaipurja na globalni sceni nakita.

Pred svojo smrtjo leta 2009 je Maharani Gayatri Devi, ki je po neodvisnosti Indije in ukinitvi kneževin postala uspešna političarka v stranki Swatantra ter indijska modna ikona, prispevala k utrditvi tega ugleda. Ljubili so jo zaradi njene miline, stila in družbenega kroga, polnega zvezd, s čimer je utrdila podobo Džaipurja kot bastiona glamurja. Če bi radža živel danes, bi bil zagotovo ponosen.

 

Ena od atrakcij, ki sem jo preskočila, je jezdenje slona. Foto: Depositphotos

 

 

Bonus nasvet: Med ogledom templjev bodite pripravljeni - če želite vstopiti, je obvezno sezuvanje ali pa obuvanje ustreznih zaščitnih prevlek za čevlje. V številnih džamijah in drugih verskih objektih je obvezno imeti pokrita ramena, na vas pa ne smejo biti prosojna ali prekratka oblačila, čeprav marsikje na vhodu ponujajo pokrivala, kar pa včasih tudi zaračunajo. Prav tako v številnih templjih fotografiranje ni dovoljeno, paziti pa je treba tudi na glasno govorjenje, saj so obiski dovoljeni tudi med obredi.

Bogastvo okusov

Indijska hrana je izjemno raznolika – obstaja kar devet različnih kulinaričnih tradicij, kar je posledica vplivov različnih osvajalcev in migracij: severnoindijska hrana s perzijskimi, bližnjevzhodnimi in turškimi vplivi; zahodnoindijska; kulinarika zahodnega obalnega pasu; južnoindijska hrana pod vplivom migrantov z južnega Arabskega polotoka; vzhodnoindijska; severovzhodnoindijska; in na koncu "indijanizirana" kitajska hrana. Ne glede na to, kaj boste poskusili – od curryjev, po katerih je Indija zelo znana, do Dahi Vada, Idli Chaat, Uttapam – zagotovo ne boste razočarani.  

 

Khari Baoli tržnica začimb v New Delhiju. Foto: Nataša Kočiš

 

Indija ponuja neverjetno kulinarično doživetje, ki vam bo vzelo sapo. A tudi pri hrani je treba biti previden. Priporočena so vsa nujna cepljenja, poleg tega pa je nujna tudi zdrava pamet – ulične hrane ne jejte, razen če imate zanesljivega svetovalca za tovrstna doživetja. Obvezno pijte le ustekleničeno pijačo, vključno z vodo.

 

Previdno pri uživanju ulične hrane. Foto: Depositphotos

 

Ker imam precej občutljiv želodec, sem bila rahlo v skrbeh, kako bom prenašala pikantnost hrane. Natakarji so bili vedno pripravljeni predlagati "blažje jedi" za tiste, ki ne prenesemo zelo pikantne hrane. Vsaka naslednja jed je bila okusnejša od prejšnje – na vrsti so bile Dahi Vada, Idli Chaat, Uttapam, Navaratra Thali in neizogibni Mango Lassi, medtem ko so nasmejani natakarji z radovednostjo čakali na moje reakcije, ki so bile iskreno pozitivne.

 

Jed iz krompirja. Foto: Depositphotos

 

Poskusila sem tudi keralsko hrano, kjer sem okušala avtentične curry jedi z rakci in drugimi morskimi sadeži ter najbolj okusen appam kruh. Moj absolutni favorit je bila sicer večerja v restavraciji Havela Dharampura, kjer so postregli mogulsko hrano – mešanico severnoindijske, perzijske in turške kuhinje. Doživetje je bilo še bolj avtentično, saj so kulinarično izkušnjo spremljali nastopi dveh fantastičnih plesalcev, ki sta izvajala tradicionalne ljudske plese.

 

Ples je velika stvar v Indiji in vsaka regija se predstavi po svoje. Foto: Depositphotos

 

Za tiste, ki bi se nasitili indijske hrane, je dovolj zanimive in raznolike izbire. Podala sem se denimo tudi v italijansko restavracijo, ki je poleg klasičnih italijanskih specialitet ponujala tudi pice iz kvinoje ali prosene moke. V Indiji se veliko poudarja trajnost, zato so takšne osnove za pico pogosto uporabljene - zaradi dostopnosti in cene.

Nasprotja kot dobro orkestrirana scenografija

Indija je dežela velikih nasprotij. Po najnovejših statistikah je Indija tretja država na svetu po številu milijarderjev, kar je v New Delhiju zelo očitno – tam lahko vidite celo stavbe iz marmorja in pravega zlata.

Po drugi strani pa boste opazili šokantno revščino, ki si jo je težko predstavljati – cele družine, ki živijo pod odprtim nebom ob glavnih cestah (tudi na otokih med hitrimi cestami), z le nekaj vrečkami osebnih stvari. Izčrpani prebivalci te nenavadne države pogosto stojijo v dolgih vrstah pred javnimi kuhinjami na prostem – to je njihov edini obrok. Empatiji in čustvom se ob takšni revščini ne morete izogniti; besede je težko najti, in ta surovi kontrast je bil zame najzahtevnejši in najtežji del potovanja.

 

Promet v New Delhiju. Foto: Kuni Takahashi - Bloomberg

Pripravite se tudi na hrup na ulicah in divjo vožnjo. To je nekaj, kar sem si predstavljala, da vidiš le v filmih. Vozniki komunicirajo s hupami, prehodi za pešce so zgolj dekoracija, ceste pa služijo kot namig, v katero smer naj bi se vozilo – čeprav gre za precej fleksibilno interpretacijo vseh udeležencev v prometu (od krav, pešcev, kolesarjev do velikih tovornjakov). Čeprav sem večkrat med vožnjo pomislila "to je res konec", je kljub vsemu kaosu vse skupaj delovalo kot dobro usklajen ples.

Nataša iz Indije

Zabaven del obiska je bil, da so me ob omembi mojega imena, Nataša, domačini prepričevali, da ima pravzaprav indijski izvor, saj je, na moje veliko presenečenje, v Indiji zelo priljubljeno. Po besedah domačinov naj bi ime v sanskrtu pomenilo "pridušeno željo", v hindijščini pa lahko izhaja iz kombinacije "Nat" (od Nataradža, plesne oblike Šive) in "Aše" (upanja), ali pa je povezano z boginjo Lakšmi oziroma celo z mesecem.

Dobro je vedeti Pripravite se na hudo vročino, tudi že maja (nočne temperature se ne spustijo pod 34 °C, dnevne pa lahko dosežejo do 45 °C). Zaščitite se z ustreznimi bombažnimi oblačili in kremo za sončenje. S seboj obvezno vzemite tudi sprej proti insektom, saj jih je veliko, predvsem komarjev. Skoraj vse države za potovanje v Indijo potrebujejo vizo, razen imetniki potnih listov Butana, Maldivov in Nepala. Proces pridobitve elektronske turistične vize je enostaven, vse potrebne informacije so na voljo na spletni strani indijskega veleposlaništva v vaši državi. Plačilne kartice lahko uporabljate v večini restavracij, trgovin, za Uber ali ob vstopu na glavne turistične atrakcije, vendar je dobro imeti tudi nekaj gotovine, na primer za vožnjo s tuk-tukom (rikšo), tudi če ste ga naročili preko Uber aplikacije. Sporazumevanje je razmeroma enostavno, saj je angleščina precej razširjena, a uporaba pozdrava "Namaste" in besede za hvala "Danjavad" je zelo koristna.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar